Jedro

Za odločanje o oprostitvi, odlogu oziroma obročnem plačilu sodne takse je v obravnavanem primeru (ko gre za postopek v zvezi z dejavnostjo samostojnega podjetnika posameznika) bistveno vprašanje, ali bi plačilo sodne takse v celotnem znesku oziroma ali bi njeno takojšnje plačilo ogrozilo dejavnost predlagatelja - samostojnega podjetnika posameznika - in ne vprašanje, kako to vpliva na sredstva, s katerimi se preživlja predlagatelj oziroma njegovi družinski člani (tretji odstavek 11. člena ZST-1). Prav tako pa se pri ugotavljanju premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja stranke iz tretjega odstavka 11. člena ZST-1 (tj. samostojnega podjetnika posameznika v postopkih v zvezi z njegovo dejavnostjo ali pravne osebe) ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse za redni postopek (I. točka izreka), njenemu podrednemu predlogu za obročno plačilo sodne takse pa je ugodilo in tožeči stranki dovolilo plačati zadevno sodno takso v višini 873,00 EUR v desetih zaporednih mesečnih obrokih, vsak v znesku 87,30 EUR, v rokih, ki bodo določeni v plačilnem nalogu, ki bo izdan po pravnomočnosti tega sklepa (II. točka izreka).

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožila tožeča stranka, ki uveljavlja pritožbena razloga nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava (2. in 3. točka prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP). Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da njenemu predlogu za oprostitev plačila sodne takse ugodi. Podredno predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Za odločanje o oprostitvi, odlogu oziroma obročnem plačilu sodne takse (v nadaljevanju tudi taksna olajšava oziroma taksna oprostitev) je v obravnavanem primeru (ko gre za postopek v zvezi z dejavnostjo samostojnega podjetnika posameznika1) bistveno vprašanje, ali bi plačilo sodne takse v celotnem znesku oziroma ali bi njeno takojšnje plačilo ogrozilo dejavnost predlagatelja - samostojnega podjetnika posameznika - in ne vprašanje, kako to vpliva na sredstva s katerimi se preživlja predlagatelj oziroma njegovi družinski člani (tretji odstavek 11. člena Zakon o sodnih taksah (Ur. l. RS, št. 37/08 s spremembami, ZST-1)). Nerelevantne so zato pritožbene navedbe o dohodku in premoženju pritožničine družine.2 Prav tako pa se pri ugotavljanju premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja stranke iz tretjega odstavka 11. člena ZST-1 (tj. samostojnega podjetnika posameznika v postopkih v zvezi z njegovo dejavnostjo ali pravne osebe) ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke (tj. Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (Ur. l. RS, št. 61/10 s spremembami, ZSVarPre)), o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči. Določba drugega odstavka 12.b člena ZST-1 namreč ne napotuje (niti) na smiselno uporabo drugega odstavka 12.a člena navedenega zakona (argument a contrario, sklepanje po nasprotnem razlogovanju).

5. Kot že rečeno lahko sodišče v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 11. člena ZST-1 samostojnega podjetnika posameznika v postopku v zvezi z njegovo dejavnostjo delno oprosti plačila sodnih taks, če ta nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma dovoli odloženo ali obročno plačilo taks, če sredstev za plačilo takse ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti. Pri odločanju o taksni oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks mora sodišče upoštevati likvidnostno, finančno in premoženjsko stanje stranke (peti odstavek 11. člena ZST-1). Tretji odstavek 1. člena ZST-1 napotuje na smiselno uporabo določb ZPP v postopku glede plačila sodne takse, če se odloča o plačilu sodne takse za vodenje pravdnega postopka. V postopku, v katerem si zavezanec za plačilo sodne takse prizadeva za dosego olajšave pri njenem plačilu (tj. delna oprostitev, odlog ali obročno plačilo), je zavezanec tisti, ki postavlja zahtevek v razmerju do Republike Slovenije. Vsebina zahtevka je olajšava pri plačilu sodne takse. Skladno z določilom 212. člena ZPP torej stranka (zavezanec), ki želi olajšavo pri svoji obveznosti do Republike Slovenije (ta je v plačilu sodne takse), nosi trditveno in dokazno breme, da je njeno likvidnostno, finančno in premoženjsko stanje takšno, da nima sredstev za plačilo sodne takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj, v celotnem znesku, brez ogrožanja svoje dejavnosti.3 Zato mora stranka, v kolikor razpolaga s kakršnimkoli premoženjem, trditi in izkazati, da slednjega ne more unovčiti zaradi pridobitve sredstev za plačilo sodne takse in zakaj ne. Brez pravočasnih in konkretnih navedb o nezmožnosti unovčitve premoženja stranke njen predlog za oprostitev plačila sodne takse ne more biti uspešen.4

6. Sodišče prve stopnje je na podlagi zadnje javno objavljene bilance stanja pravilno ugotovilo, da je imela tožeča stranka na dan 31. 12. 2019 2.264,43 EUR kratkoročnih sredstev, in sicer od tega za 1.402,23 EUR kratkoročnih poslovnih terjatev in 862,20 EUR denarnih sredstev. Ker tožeča stranka v predlogu ni trdila, da teh terjatev ne bi mogla (vsaj delno) izterjati ali prodati oziroma da vsa ta denarna sredstva nujno potrebuje za opravljanje svoje dejavnosti, tudi po presoji pritožbenega sodišča tožeča stranka nedvomno razpolaga s premoženjem, ki bi ga lahko unovčila oziroma porabila za plačilo zadevne sodne takse (v višini 873,00 EUR),5 z njenim obročnim plačilom (v desetih zaporednih mesečnih obrokih po 87,30 EUR)6 pa bo omogočeno, da pri tem ne bo ogrožena njena dejavnost (tretji odstavek 11. člena ZST-1).

7. Tožeča stranka končno ne more uspeti niti s pritožbenimi navedbami o svojem premoženjskem stanju v letu 2020. Glede na to, da ob vložitvi predloga za taksno oprostitev dne 19. 8. 2020 novejše bilance stanja tožeče stranke še niso bile objavljene na spletnem portalu AJPES, bi morala aktualne razmere zatrjevati in dokazovati sama (šesti odstavek 12.a člena v zvezi z drugim odstavkom 12.b člena ZST-1), česar pa ni storila. V zvezi s tem namreč v predlogu ni navedla niti enega številčnega podatka, šele v pritožbi omenjeni podatki iz bilance stanja na dan 31. 7. 2020 pa predstavljajo nedopustne pritožbene novote, ki jih pritožbeno sodišče ne sme upoštevati (337. člen ZPP), saj tožeča stranka ni izkazala, da brez svoje krivde teh podatkov in vmesne bilance za leto 2020 ni mogla navesti oziroma predložiti že v predlogu za taksno olajšavo z dne 19. 8. 2020.7 Tako je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo podatke, ki so mu bili v času odločanju o predlogu tožeče stranke (tj. dne 31. 8. 2020) pač na voljo (bilanca stanja tožeče stranke na dan 31. 12. 2019).8

8. S tem je pritožbeno sodišče odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena v zvezi s 366. členom ZPP).

9. Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP ni ugotovilo uradoma upoštevnih kršitev, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz I. točke izreka tega sklepa (2. točka 365. člena ZPP).

10. O stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče odločilo v skladu s prvim odstavkom 165. člena in prvim odstavkom 154. člena ZPP. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato mora sama kriti svoje stroške pritožbenega postopka.

1 Iz navedb v tožbi izhaja, da tožeča stranka uveljavlja poslovno odškodninsko odgovornost tožene stranke zaradi domnevnih kršitev obveznosti iz njune franšizne pogodbe (red. št. 1 spisa). 2 Npr. sklepa Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cp 1203/2019 z dne 8. 7. 2019 in opr. št. I Cpg 392/2018 z dne 23. 8. 2018. 3 Npr. sklepi Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 81/2015 z dne 5. 2. 2015, opr. št. I Cpg 490/2015 z dne 23. 4. 2015 ter opr. št. I Cpg 1269/2016 z dne 16. 11. 2016. 4 Npr. sklepa Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 60/2015 z dne 22. 4. 2015 in opr. št. I Cpg 1288/2015 z dne 23. 10. 2015. 5 Pogoj za (delno) oprostitev plačila sodne takse iz tretjega odstavka (v zvezi s četrtim odstavkom) 11. člena ZST-1 tako ni podan. 6 Roki zapadlosti posameznih obrokov bodo določeni v novem plačilnem nalogu, ki ga bo sodišče prve stopnje v skladu z drugim odstavkom 14.a člena ZST-1 izdalo po pravnomočnosti izpodbijanega sklepa, pri čemer za omenjeni nalog smiselno velja določba prvega odstavka 34. člena navedenega zakona. 7 Tudi sicer iz teh navedb oziroma vmesne bilance za leto 2020 izhaja, da ima tožeča stranka za 931,12 EUR kratkoročnih poslovnih terjatev ter 1.879,19 EUR denarnih sredstev, za katere zopet ne trdi, da jih ne bi mogla unovčiti za plačilo zadevne sodne takse oziroma da vsa ta sredstva nujno potrebuje za opravljanje svoje dejavnosti ter še manj pojasni zakaj. 8 Npr. sklepa Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 294/2019 z dne 10. 6. 2019 in opr. št. I Cpg 362/2018 z dne 16. 5. 2018.