Jedro

Kazenska ovadba oškodovanca, ki se je kot privilegirana priča kasneje odrekel pričevanju, se iz spisa ne izloči, saj samoiniciativno podane ovadbe ni mogoče šteti za obvestilo, ki ga je policija pridobila od privilegirane priče po 148. členu ZKP. Kazenska ovadba torej ni obvestilo, ki ga policisti zberejo od osebe na podlagi 148. člena ZKP.

Izrek

Pritožbi okrajne državne tožilke se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se iz sodnega spisa - besedilo zahteve za preiskavo Okrožnega tožilstva na Ptuju Kt 12072/2021 z dne 30. 8. 2021, na list. št. 23, in sicer celotno besedilo zahteve za preiskavo na strani 3/6; - besedilo kazenske ovadbe PP Ormož dne 10. 7. 2021, na list. št. 29, in sicer drugi odstavek obrazložitve, ki se začne „V razgovoru z oškodovanko ...“ ter vso nadaljnjo besedilo, do tretjega odstavka na list. št. 30, ki se konča z besedilom: „od koder do poklicali na pomoč Policijo.“, - besedilo sklepa o uvedbi preiskave Okrožnega sodišča na Ptuju I Kpr 32339/2021 z dne 1. 12. 2021, na list. št. 63 v spisu, in sicer besedilo 4. točke obrazložitve, ki se začne z besedilom: „iz katerega izhaja, da je v maju 2017 spoznala ...“ in ki se konča z besedilom: „zbežala skozi balkonska vrata po pomoč k sosedom.“ ne izloči.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje iz kazensko preiskovalnega spisa izločilo obvestila in izjave, ki jih ni dovoljeno pogledati in na katere se sodna odločba ne sme opirati, kot je to podrobneje razvidno iz izreka izpodbijanega sklepa. Svojo odločitev je prvostopno sodišče utemeljilo z navedbami, da so se v predmetnem kazensko preiskovalnem spisu nahajali povzetki izjav oškodovanke B. B., izhajajoči iz zapisnika o sprejemu ustne kazenske ovadbe oziroma predloga za pregon z dne 19. 6. 2021. Ker pa je obdolženčeva izvenzakonska partnerica kasneje uporabila privilegij iz 2. točke prvega odstavka 236. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) in v predmetni kazensko preiskovalni zadevi ni želela pričati, je bilo po mnenju prvostopnega sodišča potrebno vse navedene izjave oziroma predmetne listine po uradni dolžnosti izločiti iz spisa, saj bi naj šlo za dokaze, na katere se sodna odločba ne sme opirati.

2. Zoper tak sklep se je pritožila okrajna državna tožilka, ki v pritožbi utemeljeno navaja, da stališču preiskovalnega sodnika ne gre slediti, saj je prvostopno sodišče napačno uporabilo določilo drugega odstavka 83. člena ZKP. Pri tem se pritožnica pravilno sklicuje na ustaljeno sodno prakso, ki jo v pritožbi tudi navaja.

3. Pregled zadeve na pritožbeni stopnji je pokazal, da je pritožba okrajne državne tožilke utemeljena.

4. Po stališču ustaljene sodne prakse se namreč kazenska ovadba oškodovanca, ki se je kot privilegirana priča kasneje odrekel pričevanju, iz spisa ne izloči, saj samoiniciativno podane ovadbe ni mogoče šteti za obvestilo, ki ga je policija pridobila od privilegirane priče po 148. členu ZKP. Kazenska ovadba torej ni obvestilo, ki ga policisti zberejo od osebe na podlagi 148. člena ZKP. Kazenska ovadba je obvestilo državnemu tožilstvu, da je bilo izvršeno kaznivo dejanje. Zanjo je značilna odsotnost sleherne pobude s strani državnih organov, saj gre za prosto odločitev ovaditelja, da državnega tožilca seznani z določeno informacijo. Zapisnika o sprejemu ustne ovadbe zato ni mogoče opredeliti v smislu določb drugega odstavka 83. člena ZKP kot obvestila, ki ga je dala policiji oseba, ki ne sme biti zaslišana kot priča. Izločitev zapisnika o sprejemu ustne ovadbe iz spisa zato na tej podlagi ni mogoča1. 5. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi državne tožilke ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, kot to izhaja iz izreka tega sklepa.

1 Glej odločbo Višjega sodišča v Ljubljani V Kp 20185/2015 z dne 13. 10. 2015 in odločbo Višjega sodišča v Ljubljani V Kp 43706/2016 z dne 11. 5. 2017.