Jedro

Ker pri vložitvi pritožbe zoper odločbo Centra za socialno delo ali njeni obravnavi pred drugostopenjskim upravnim organom ne gre za sodni, pač pa za upravni postopek, je toženka pravilno zaključila, da tožnici zahtevana BPP v skladu z ZBPP ne more biti dodeljena. Posledično je toženka, na podlagi 1. točke drugega odstavka 37. člena ZBPP, tožničino prošnjo pravilno in zakonito zavrgla kot nedovoljeno.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Toženka je z izpodbijanim sklepom zavrgla tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za vložitev pritožbe zoper odločbo Centra za socialno delo Gorenjska, št. 1232-2291/2022-31887/2 z dne 31. 8. 2022 (v nadaljevanju odločba CSD Gorenjska). Iz obrazložitve sklepa izhaja, da prošnja ni dovoljena. Tožnica je namreč zaprosila za BPP v zvezi z uveljavljanjem pravic iz javnih sredstev, tj. v zvezi z upravnim postopkom, v katerem (glede na fazo postopka) odločajo upravni organi, po določbi prvega odstavka 7. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) pa se pravna pomoč lahko dodeli zgolj za pravno svetovanje, pravno zastopanje ter druge pravne storitve v zvezi s sodnimi postopki ter kot oprostitev stroškov sodnega postopka. Glede na navedeno je bilo treba tožničino prošnjo na podlagi 1. točke drugega odstavka 37. člena ZBPP zavreči kot nedovoljeno. Toženka tožničine prošnje za BPP tudi ni odstopila naslovnemu sodišču (katerega organ za BPP je po 31.a členu ZBPP pristojen za odločanje o prošnjah za dodelitev BPP v zadevah upravnih sporov), saj je zoper odločbo CSD Gorenjska pravno sredstvo pritožba, ne pa upravni spor.

2. Tožnica se z izpodbijanim sklepom ne strinja in vlaga tožbo. Zatrjuje, da ji je nedopustno omejena pravica do javnih sredstev ter enake obravnave pred zakonom. Toženka je že dne 7. 9. 2021 dopustila osebni stečaj njenega bivšega moža, njej pa v nasprotju z 31. členom ZBPP naklepno in nedopustno krši pravico do BPP. Toženka napačno in nepravilno ugotavlja dejansko stanje in tožnici nedopustno omejuje pravico do pritožbe, saj je že do 10. 7. 2020 popolnoma brez vsega.

3. Ker je tožnici nedopustno omejena pravica do pritožbe in učinkovitega pravnega sredstva, ji pristojni CSD lahko nedopustno omejuje pravico do javnih sredstev v nasprotju z Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) in Zakonom o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre). Dne 10. 7. 2020 je tožnici ob nedopustni deložaciji njenega doma izvršitelj lahko v nasprotju z 79. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) zarubil vse njeno premoženje in vse premoženje Lekarne ... in ga 31. 3. 2022 menda tudi prodal na dražbi, o čemer ni bila obveščena. Tožnica je popolnoma brez vsega in odvisna od pomoči znancev in prijateljev. Pristojni CSD pa se lahko dela norca iz nje, saj ji lahko zavrne vse njene vloge za dodelitev izrednih sredstev, kot se je zgodilo tudi v primeru odločbe CSD Gorenjska. Tožnica je s pomočjo slednjega že od decembra 2015 lahko žrtev fizičnega, psihičnega in materialnega nasilja bivšega moža. 4. Toženka v odgovoru na tožbo vztraja pri svojih navedbah in argumentih za izdajo izpodbijanega sklepa in se na njih v celoti sklicuje. Navedbe v tožbi so po mnenju toženke neutemeljene ter na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa ne vplivajo.

5. Senat tega sodišča je s sklepom, I U 1511/2022 z dne 6. 12. 2022, odločil, da v zadevi sodi sodnik posameznik. Ker je dejansko in pravno stanje zadeve enostavno, v zvezi s spornimi vprašanji pa že obstaja ustaljena sodna praksa tega sodišča (npr. sodbe, I U 577/2020 z dne 20.08.2020, I U 1423/2019 z dne 15.01.2020, IV U 174/2019 z dne 14. 11. 2019, itd.) je senat namreč presodil, da so izpolnjeni pogoji iz tretje alineje drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) za odločanje po sodniku posamezniku.

6. Tožba ni utemeljena.

7. V zadevi je spor glede pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa, s katerim je toženka zavrgla tožničino prošnjo za BPP, in sicer iz razloga, ker se ta ne nanaša na sodni, pač pa na upravni postopek.

8. ZBPP v 7. členu določa, da se BPP po tem zakonu lahko dodeli za pravno svetovanje, pravno zastopanje in za druge pravne storitve, določene z zakonom, za vse oblike sodnega varstva pred vsemi sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči v Republiki Sloveniji, pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije in pred vsemi organi, institucijami ali osebami v Republiki Sloveniji, ki so pristojne za izvensodno poravnavanje sporov (v nadaljnjem besedilu: sodni postopki), ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka.

9. V predmetni zadevi je nesporno (te ugotovitve toženke tožnica namreč konkretizirano ne prereka), da je tožnica vložila prošnjo za BPP v zvezi z postopkom dodelitve izredne socialne pomoči, in sicer za vložitev pritožbe zoper odločbo CSD Gorenjske, o kateri odloča Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (prvi odstavek 38. člena ZUPJS). Ker pri vložitvi takšne pritožbe ali njeni obravnavi pred drugostopenjskim upravnim organom ne gre za sodni, pač pa za upravni postopek, je toženka pravilno zaključila, da tožnici zahtevana BPP v skladu z ZBPP ne more biti dodeljena. Posledično je toženka, na podlagi 1. točke drugega odstavka 37. člena ZBPP, tožničino prošnjo pravilno in zakonito zavrgla kot nedovoljeno.

10. Tožbene navedbe, s katerimi tožnica zgolj pavšalno zatrjuje kršitve njenih pravic pri izdaji izpodbijanega sklepa, so povsem pavšalne in jih sodišče ne more preizkusiti. Kolikor tožnica zatrjuje nepravilnosti, do katerih naj bi prišlo v drugih sodnih in upravnih postopkih, ter zatrjuje dejstva, ki se ne nanašajo na predmetni upravni postopek (oz. na za odločitev v zadevi bistveno ugotovitev toženke, da se tožničina prošnja za BPP ne nanaša na sodni, pač pa na upravni postopek), pa so te navedbe za odločitev v zadevi nerelevantne in na presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa ne morejo vplivati, zato se sodišče do njih posebej ne opredeljuje.

11. Po povedanem je sodišče presodilo, da je tožničina tožba neutemeljena, zato jo je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.

12. Sodišče v zadevi ni izvedlo glavne obravnave, saj relevantno dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa, med tožnico in toženko ni sporno - tožnica, kot že pojasnjeno, namreč ne izpodbija za odločitev v zadevi bistvene ugotovitve toženke, da se njena prošnja za BPP nanaša na upravni, ne pa na sodni postopek (prvi odstavek 59. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1).