Jedro

Obsodba se izbriše iz kazenske evidence v določenem roku od takrat, ko je bila kazen izvršena, zastarana ali odpuščena, če obsojenec v tem roku ne stori novega kaznivega dejanja (tretji odstavek 82. člena KZ-1). Glede na takšen zapis in zaradi domneve nedolžnosti (27. člen Ustave RS) pa mora biti obstoj novega kaznivega dejanja, ki preprečuje izbris prejšnje obsodbe iz kazenske evidence, ugotovljen s pravnomočno sodbo.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se izpodbijana sklepa potrdita.

II. Pritožnik nosi sam svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom St 000/2018 z dne 19. 2. 2021 preizkusno obdobje, določeno s sklepom Okrožnega sodišča v Krškem St 000/2018 – 12 z dne 17. 2. 2018, podaljšalo za eno leto, tako da zadnji dan preizkusnega obdobja poteče dne 27. 2. 2022 (1. točka izreka) in odločilo, da upnik nosi svoje stroške v zvezi z ugovorom (2. točka izreka). Z dopolnilnim sklepom St 000/2018 z dne 17. 12. 2021 pa je zgoraj navedeni sklep dopolnilo tako, da je v I. točki izreka dodalo tekst: „V preostalem se ugovor proti odpustu obveznosti z dne 14. 5. 2018 (p.d. 24) zavrne.“ Odločilo je še, da v ostalem ostaja sklep St 000/2018 z dne 19. 2. 2021 (p.d. 80) nespremenjen ter da je ta sklep sestavni del sklepa St 000/2018 z dne 19. 2. 2021 (p.d. 80).

2. Upnik A. A. je proti obema sklepoma pravočasno vložil pritožbi iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi zoper sklep z dne 19. 2. 2021 ugodi in izpodbijan sklep spremeni tako, da ugovoru proti odpustu obveznosti ugodi, postopek odpusta obveznosti ustavi in predlog za odpust obveznosti zavrne, podrejeno pa, da dolžniku določi maksimalno preizkusno obdobje oziroma da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. V pritožbi zoper sklep z dne 7. 12. 2021 pa pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovoru proti odpustu obveznosti ugodi, postopek odpusta obveznosti ustavi in predlog za odpust obveznosti zavrne, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Upravitelj je na pritožbi odgovoril. Meni, da nista utemeljeni.

4. Pritožbi nista utemeljeni.

5. Pritožbeno sodišče bo na pritožbi podalo skupne odgovore, saj so pritožbene navedbe v bistvenem identične in se povezujejo.

6. Upnik A. A. je v ugovoru proti odpustu obveznosti trdil, da za odpust obveznosti ni pogojev, ker: - je bil stečajni dolžnik obsojen za kaznivo dejanje oškodovanja tujih pravic na podlagi sodbe Okrajnega sodišča v Krškem I K 0000/2013 z dne 21. 10. 2013 na škodo stečajnega upnika ter da zoper stečajnega dolžnika in njegovega očeta poteka postopek pred Okrajnim sodiščem v Krškem pod opr. št. I Kpd 0000/2015 zaradi kaznivega dejanja oškodovanja tujih pravic; - je dne 6. 2. 2018 potekala druga javna dražba premičnin v lasti dolžnika, kjer pa je ta povedal izvršitelju, da premičnin ni več, ker naj bi jih prodal njegov oče že pred časom, kljub temu, da je dolžnik vedel, da gre za zarubljene premičnine, ki so bile zarubljene njemu in da z njimi ne sme razpolagati; - je dolžnik dne 3. 2. 2017 celo podal izjavo, da bo poplačal svoje obveznosti do upnika, in sicer, da jih bo poplačeval mesečno, vendar pa razen, da je dne 10. 2. 2017 plačal 100,00 EUR, od dneva izjave 3. 2. 2017 dalje ni plačal ničesar; - je dolžnik v zadnjih letih na vse možne načine skušal izigravati upnika in še druge svoje upnike ter se je posluževal raznih manevrov in mahinacij, tako da upnik nikakor ni mogel priti do poplačila svojih terjatev, pri čemer je tudi od leta 2013 dalje podal več prijav zoper dolžnika na PP in ODT.

Na naroku za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti pa je upnik še navedel, da dolžnik dela v lokalu X., da se vozi z avtomobili višjega cenovnega razreda ter da že leta hodi na Farmo E. na ... po odojke, jih kupuje, kolje doma ter prodaja naprej.

Glede kaznivih dejanj na škodo upnikov

7. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je iz kazenske evidence razvidno, da je bila dolžniku v zadevi I K 0000/2013 dne 21. 10. 2013 za kaznivo dejanje oškodovanje tujih pravic izrečena pogojna obsodba petih mesecev zapora s preizkusno dobo štirih let, ki se je iztekla 21. 10. 2017, kar pomeni, da so bili pogoji za izbris obsodbe v skladu z 82. členom Kazenskega zakonika (KZ-1) izpolnjeni 21. 10. 2018, torej pred potekom prvotno (in sedaj) določene preizkusne dobe. Zaključilo je, da zato obsodba za to kaznivo dejanje ni ovira za odpust obveznosti po 399. členu Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP).

8. Sodišče prve stopnje je nadalje ugotovilo, da prav tako ni ovira za odpust obveznosti postopek, ki se je vodil pred Okrajnim sodiščem v Krškem pod opr. št. I Kpd 0000/2015, saj se je ta po opravljenih preiskovalnih dejanjih končal z zavrženjem kazenske ovadbe policijske postaje z dne 7. 11. 2014, ki je bila podana zoper osumljenca B. B. in F. F. zaradi kaznivega dejanja oškodovanja tujih pravic po drugem odstavku 233. člena KZ-1. 9. Pritožnik trdi, da je bil sklep o zavrženju kazenske ovadbe vročen le upniku, ne pa pooblaščencu upnika, čeprav je upnika v postopku zastopal pooblaščeni odvetnik in bi ODT moralo vročiti sklep o zavrženju njemu. Navaja, da je vse te okoliščine kljub zavrženju ovadbe treba upoštevati v smislu ravnanja dolžnika tako pred in med postopkom odpusta obveznosti, ko gre za stalno izigravanje upnikov in iskanje vseh možnosti, tudi s stečajnim postopkom, kako se preprosto rešiti vseh obveznosti. Meni, da bi sodišče prve stopnje ravnanja dolžnika moralo presojati strožje v smislu odgovora na vprašanje, ali se dolžnik smatra za poštenega in vestnega stečajnega dolžnika.

10. Obsodba se izbriše iz kazenske evidence v določenem roku od takrat, ko je bila kazen izvršena, zastarana ali odpuščena, če obsojenec v tem roku ne stori novega kaznivega dejanja (tretji odstavek 82. člena KZ-1). Glede na takšen zapis in zaradi domneve nedolžnosti (27. člen Ustave RS) pa mora biti obstoj novega kaznivega dejanja, ki preprečuje izbris prejšnje obsodbe iz kazenske evidence, ugotovljen s pravnomočno sodbo.1

11. Sodišče prve stopnje je glede na zgoraj navedeno pravilno zaključilo, da obsodba z dne 21. 10. 2013 in kazenska ovadba ne moreta predstavljati ovire za odpust obveznosti iz 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP.

12. Pritožbeno sodišče nadalje ugotavlja, da upnik v zvezi s trditvami, da bi sodišče prve stopnje ravnanja dolžnika moralo presojati v smislu prvega odstavka 399. člena ZFPPIPP, razen s sklicevanjem na zgoraj navedeno kazensko ovadbo, ni navedel ničesar v zvezi z očitanim kaznivim dejanjem, kar bi lahko kazalo, da bi bil odpust obveznosti v nasprotju z namenom odpusta obveznosti iz prvega odstavka 399. člena ZFPPIPP. Zato je sodišče prve stopnje v zvezi s tem svojo odločitev pravilno oprlo le na dejstvo, da je bila omenjena kazenska ovadba Policijske uprave ... zavržena.

13. Ker dolžnik ni navedel nobenega drugega dejstva, ki bi preprečevalo izbris obsodbe iz kazenske evidence, sodišče prve stopnje tudi ni imelo razlogov za ponovno pridobitev podatkov iz kazenske evidence za dolžnika na dan odločanja o ugovoru proti odpustu obveznosti. V skladu z določbo četrtega odstavka 407. člena ZFPPIPP pa bo sodišče prve stopnje po poteku preizkusnega obdobja, ko bo presojalo, ali so izpolnjeni pogoji, da se dolžniku odpustijo njegove obveznosti, preverilo, ali obstaja ovira za odpust obveznosti iz 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP.

Glede (ne)izpolnjevanja obveznosti iz 2. točke prvega odstavka 401. člena ZFPPIPP

14. Pritožnik trdi, da dolžnik tekom postopka odpusta obveznosti ni predložil nobenega dokazila, da je dejansko iskal službo, da bi, v kolikor bi resnično ves čas iskal službo, imel prošnje, ki jih je pošiljal, povedal delodajalce, kjer je bil na razgovoru ter kdaj je vse to bilo, saj je bil ob začetku postopka odpusta obveznosti seznanjen s tem, da mora iskati službo ter v zvezi s tem redno obveščati stečajnega upravitelja in predložiti za to dokazila, česar v stečajnem spisu ni. Trdi, da dolžnik ni iskal službe in zaposlitve, če pa je ves čas na polno delal in vodil gostinski lokal, formalno pisan na njegovo ženo.

15. Sodišče prve stopnje očitkom upnika ni sledilo, glede na odgovor upravitelja, ki je navedel, da je stečajni dolžnik na uvodnem sestanku povedal, da je brezposeln in prijavljen v evidenco brezposelnih oseb pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, kar je izkazal s potrdilom omenjenega zavoda, da iz tega potrdila izhaja, da je v evidenci brezposelnih oseb vpisan od začetka predmetnega postopka osebnega stečaja, da je dolžnik svojo dolžnost mesečnega javljanja opravljal preko telefona ter predložil dokazila o opravljenih razgovorih pri dveh delodajalcih v njegovi neposredni bližini, in sicer pri D. s. p., ter E. d. o. o. 16. Sodišče prve stopnje je glede na takšne navedbe upravitelja (p. d. 58) pravilno zaključilo, da upniku ni uspelo izkazati, da dolžnik ne izpolnjuje svojih obveznosti iz 2. točke prvega odstavka 401. člena ZFPPIPP. Poleg tega pritožbeno sodišče ugotavlja, da upnik ugovora v navedeni smeri niti ni podal, temveč je dolžnika v tej smeri le spraševal in sodišču prve stopnje predlagal, da opravi poizvedbe o iskanju zaposlitve pri Zavodu RS za zaposlovanje. Ker pa je že upravitelj navedel, da mu je dolžnik predložil potrdilo, da je prijavljen v evidenci brezposelnih oseb, in knjižico o iskanju zaposlitve, ki ju je upravitelj priložil dopisu z dne 13. 2. 2020 (p.d. 58), očitek sodišču prve stopnje, da ni pridobilo podatkov pri Zavodu RS za zaposlovanje za dolžnika, kot je sprejelo sklep na naroku dne 8. 9. 2020, ni utemeljen.

Glede zaposlitve v lokalu dolžnikove žene

17. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je dolžnik predložil Pogodbo o delu za nedoločen čas, iz katere je ugotoviti, da je zaposlen v gostinskem obratu lastnice D. B. od 15. 9. 2020 in da mu pripada bruto plača v višini 5.000 hrvaških kun mesečno. Ker pa je na podlagi izpovedbe upnika A. A. ugotovilo tudi, da je dolžnik v lokalu v lasti njegove žene dejansko delal že pred njegovo uradno zaposlitvijo, je podaljšalo preizkusno obdobje za eno leto. Zaključilo je, da četudi bi bil dolžnik uradno zaposlen pred 15. 9. 2020, do poplačila upnikov ne bi prišlo (tudi upoštevaje, da bi morebitni presežek dohodkov oblikoval splošno stečajno maso in da imajo prednost pri plačilu stroški postopka in vrnitev predujma), kar pomeni, da delo dolžnika pred uradno zaposlitvijo nima negativnih posledic na upnike in da stečajna masa ni bila oškodovana.

18. Pritožnik trdi, da se je dolžnik formalno zaposlil pri svoji ženi zgolj iz razloga tega postopka, ko je tudi njegova, s pogodbo določena mesečna plača takšne višine, da v stečajno maso ne bo šlo nič, višino mesečne plače pa sta določila dolžnik in njegova žena, ko sta nedvomno računala pri določeni višini plače, da jima bo ostalo vse in da ne bo nič ostalo za poplačilo upnikov oziroma tudi ne za poplačilo stroškov stečajnega postopka. Zato ni v interesu dolžnika, da bi si začel iskati bolje plačano službo, kot jo ima pri ženi.

19. Pritožnik torej smiselno trdi, da bi dolžniku pripadal višji mesečni osebni dohodek, kot ga prejema, vendar navedenega ne utemelji niti z ničemer ne izkaže. Zgolj s pavšalnimi trditvami, da sta višino mesečne plače določila dolžnik in njegova žena, tako, da ne bo nič ostalo za poplačilo upnikov oziroma tudi ne za poplačilo stroškov stečajnega postopka, tako pritožnik ne more uspeti.

Glede pisne izjave dolžnika z dne 3. 2. 2017

20. Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da pisna izjava dolžnika z dne 3. 2. 2017, da bo poplačal obveznosti do upnika in očitek, da dolžnik razen plačila v znesku 100,00 EUR, ni plačal ničesar, ter neizpolnitev te obveze za plačilo, same po sebi ne kažejo, da je dolžnik ravnal nevestno in nepošteno. Zato ne morejo predstavljati ovire za odpust obveznosti po 403. členu ZFPPIPP.

Glede razpolaganja z zarubljenimi premičninami

21. Pritožnik trdi, da iz predloženega poročila o dražbi z dne 6. 2. 2018 res izhaja, da na dražbi (cisterne za gnojnico 3000 litrov, FTS 600 kilogramov, traktorskega priključka – vrtalkaste brane, znamke Kuhn 536 cm, traktorske kosilnice BCS Rotex Silver) sicer ni bilo prisotnih zainteresiranih kupcev, vendar pa naj bi izhajalo tudi, da zarubljenih predmetov na naslovu ni, ker naj bi jih po navedbah dolžnika njegov oče pred časom prodal, kar naj bi pomenilo, da dolžnik ni poskrbel, da se zarubljene stvari ne bi odtujile, saj bi njegov oče, če je menil, da gre za njegove stvari, ki so bile zarubljene, moral vložiti ugovor tretjega, kar pa ni, in tako naj bi obstajal dvom, da so bile te premičnine res od dolžnikovega očeta, sploh, ker je že na tej dražbi dolžnik povedal, da je dal predlog za osebni stečaj in je očitno poskrbel, da v stečajni masi ne bo premičnin oziroma da se upnik ne bi pred začetkom stečaja poplačal. 22. Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da iz zgoraj navedenega poročila o dražbi z dne 6. 2. 2018 izhaja le, da ni bilo kupcev, ne pa tudi, da ni bilo zarubljenih predmetov, kot to trdi upnik. Dolžnik je na naroku zatrjeval, da zgoraj navedene premičnine niso njegova last. Četudi so bile zarubljene kot njegove premičnine, pa dolžnika ni mogoče bremeniti s pavšalnimi trditvami, da ni poskrbel, da ne bi bile odtujene. Pritožnik sicer trdi, da niti ni izkazano, da jih je dejansko odtujil dolžnikov oče in ne dolžnik. Vendar pa trditve, da jih je lahko odsvojil dolžnik, ne izkaže. Glede postranskega zaslužka in vožnje z vozili višjega cenovnega razreda

23. Pritožnik je na naroku trdil, da dolžnik kupuje odojke, jih doma kolje in prodaja naprej. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da dolžnik navedenih trditvah sicer res ni izrecno zanikal, da pa upnik navedenega bodisi ni konkretiziral bodisi ni izkazal, ter da sama izpovedba upnika o navedenem ne šteje kot dokaz. Navedlo je, da teh trditev dolžnik ni izrecno zanikal, da pa jih je zanikal na splošno oziroma je posamezne zanikal konkretneje, in sicer najbolj kritične očitke, ki se nanašajo na lokal, vozilo, delo v lokalu. Zaključilo je, da je dokazno breme, da izkaže zatrjevana dejstva, na upniku, ki pa mu ni uspel zadostiti. Enako je zaključilo tudi glede trditev o vožnji z vozili višjega cenovnega razreda.

24. Pritožnik trdi, da že dejstvo, da dolžnik ni bil prejemnik nobenih socialnih prejemkov kaže, da ima ves čas zaslužek, saj od nečesa mora živeti. Vendar pa navedeno ne more zadoščati kot dokaz za trditve o dolžnikovih skritih prejemkih. Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da upnik teh trditev ni dokazal niti s svojo izpovedbo, saj ni niti navedel, kako je za dejstva, ki jih zatrjuje, izvedel. Poleg tega upnik v ugovoru navedenega dolžniku ni niti očital. Da dolžnik prihaja v zgoraj navedeni lokal tudi z boljšim vozilom, pa naj bi upnik izvedel od sosedov lokala. Sodišče prve stopnje je tudi glede tega očitka dolžniku pravilno zaključilo, da upniku zatrjevanega ni uspelo dokazati, glede na to, da je dolžnik navedeno izrecno zanikal, upnik pa je izpovedal, da sam dolžnika ni videl. Zaključek

25. Sodišče prve stopnje je glede na navedeno pravilno ocenilo, da ugovorne navedbe upnika ne utemeljujejo ustavitve postopka odpusta obveznosti, temveč so razlog za podaljšanje preizkusnega obdobja. Ob upoštevanju okoliščin primera je tudi pravilno zakjučilo, da je primerno podaljšanje preizkusnega obdobja za eno leto, torej na štiri leta od začetka postopka odpusta obveznosti.

26. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbo upnika zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZZFPPIPP), ko je ta uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

27. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP, vse v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Ker pritožnik s pritožbo ni uspel, nosi sam svoje pritožbene stroške.

1 Prim. VSL sodba VII Kp 58588/2013 z dne 29. 1. 2019.