Jedro

Tožba, kot jo je vložila tožeča stranka v tej zadevi, ni več dovoljena, zato ni razlogov za odstop zadeve Okrožnemu sodišču v Novem mestu.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Trebnjem.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Trebnjem se je s sklepom P 34/2015-15 z dne 22. 12. 2015 izreklo za stvarno nepristojno za odločanje v zadevi in sklenilo, da po pravnomočnosti sklepa zadevo odstopi Okrožnemu sodišču v Novem mestu kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču. Tožeča stranka je namreč dne 2. 7. 2015 vložila tožbo na izpodbijanje pravnih dejanj po splošnih pravilih obligacijskega prava,(1) dne 20. 4. 2015 pa se je nad dolžnikom A. A. začel postopek osebnega stečaja, ki se vodi pri Okrožnem sodišču v Novem mestu pod št. St ... Ker prvi odstavek 270. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP) določa, da z začetkom stečajnega postopka prenehajo pravice upnikov izpodbijati dolžnikova pravna dejanja po splošnih pravilih obligacijskega prava o izpodbojnosti dolžnikovih pravnih dejanj in lahko ta pravna dejanja izpodbijajo samo v skladu s pravili, določenimi v pododdelku 5.3.4 tega zakona, je po stališču sodišča skladno z 8. odstavkom (pravilno: 8. točko drugega odstavka) 32. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) pristojno okrožno sodišče, saj gre za spor v zvezi s stečajem.

2. Okrožno sodišče v Novem mestu pristojnosti ni sprejelo, ker za to še niso izpolnjeni zakonski pogoji. Po stališču sodišča je bil sklep izdan preuranjeno. Tožeča stranka je namreč 22. 12. 2015 spremenila tožbo tako, da je poleg sedaj tožene stranke tožbo razširila še na novega toženca, ta pa v razširitev tožbe (še) ni privolil. Po stališču Okrožnega sodišča v Novem mestu bi zato Okrajno sodišče v Trebnjem moralo najprej pozvati novega toženca, ali z razširitvijo tožbe soglaša, in šele ko bi takšno soglasje imelo, bi lahko zadevo odstopilo v obravnavanje Okrožnemu sodišču v Novem mestu.

3. Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Trebnjem.

4. Poleg uvodoma navedenega o stališčih obeh sodišč glede spora o pristojnosti višje sodišče po vpogledu v predloženi sodni spis ugotavlja tudi naslednje: drži sicer, da je tožeča stranka na naroku za glavno obravnavo dne 22. 12. 2015(2) tožbo razširila, sodišče pa je spremembo tožbe dopustilo, vendar iz vloge tožeče stranke, v kateri to procesno dejanje uveljavlja,(3) ne izhaja, na katerega novega toženca bi tožeča stranka tožbo sploh razširila. Kot tožena stranka je na vlogi namreč še vedno navedena le toženka po prvotno vloženi tožbi.

5. Nadalje iz podatkov stečajnega spisa stečajnega dolžnika A. A., ki se vodi pod št. St ... in ki je višjemu sodišču uradno dostopen, izhaja, da je tožeča stranka terjatev, zaradi katere je v tem postopku vložila tožbo na izpodbijanje pravnih dejanj, dne 25. 11. 2015 prijavila v postopku osebnega stečaja nad A. A., pred Okrožnim sodiščem v Novem mestu pa je bila že 20. 10. 2015 vložena tožba na izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika zoper toženo stranko v tem pravdnem postopku, ki se vodi pod opr. št. P 330/2015 (tudi v prilogi C2 spisa).

6. Kot je sicer pravilno navedlo Okrajno sodišče v Trebnjem, z začetkom stečajnega postopka prenehajo pravice upnikov izpodbijati dolžnikova pravna dejanja po splošnih pravilih obligacijskega prava o izpodbojnosti dolžnikovih pravnih dejanj. Pravna dejanja se lahko izpodbijajo samo v skladu s pravili, določenimi v pododdelku 5.3.4 ZFPPIPP, skladno z drugim odstavkom 270. člena ZFPPIPP pa lahko upnik po začetku stečajnega postopka te zahtevke uveljavlja samo še za račun stečajnega dolžnika. To pa nadalje pomeni tudi, da z začetkom stečajnega postopka preneha pravica upnika (tožeče stranke) od osebe, v korist katere je bilo izpodbojno dejanje storjeno, zahtevati, da mu plača to, kar je prejela na podlagi izpodbojnega dejanja v obsegu, potrebnem za plačilo njegove terjatve do dolžnika.(4) Povedano drugače, tožba, kot jo je vložila tožeča stranka v tej zadevi, ni več dovoljena. Po določilu drugega odstavka 270. člena ZFPPIPP je namreč taka sprememba tožbe, kot jo je tožeča stranka vložila 22. 12. 2015, mogoča le, če je upnik vložil tožbo, s katero uveljavlja zahtevke na podlagi izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj, pred začetkom stečajnega postopka(5).

7. Glede na ugotovljeno in upoštevaje dejstvo, da se je postopek osebnega stečaja nad A. A. začel pred vložitvijo tožbe v tej zadevi, višje sodišče zaključuje, da za vodenje pravde v postopku, v katerem je nastal tudi ta spor o pristojnosti, procesne predpostavke niso izpolnjene, zato tudi ni razlogov za odstop zadeve Okrožnemu sodišču v Novem mestu.

8. Višje sodišče je zato odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa, po prejemu spisa pa naj Okrajno sodišče v Trebnjem nadalje postopa ob upoštevanju navedenih določil ZFPPIPP.

9. Odločitev višjega sodišča temelji na prvem odstavku 25. člena ZPP.

Op. št. (1): Vložila jo je zoper bivšo taščo, mater A. A. Ta je z materjo 1. 4. 2014 sklenil darilno pogodbo in ji podaril vse svoje nepremičnine. Tožnica ima pravnomočen sklep o izvršbi za terjatev iz naslova ureditve premoženjskih razmerij z A. A. Op. št. (2): List. št. 24 spisa.

Op. št. (3): Prim. pripravljalni spis tožeče stranke na red. št. 14, list. št. 27-28. Op. št. (4) Tako dr. N. Plavšak v: ZFPPIPP z razširjenimi uvodnimi pojasnili, GV Založba, 2008, str. 202. Op. št. (5): Drugi odstavek 270. člena ZFPPIPP določa: Če je upnik pred začetkom stečajnega postopka vložil tožbo, s katero uveljavlja zahtevke na podlagi izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj po splošnih pravilih obligacijskega prava, lahko po začetku stečajnega postopka te zahtevke uveljavlja samo še za račun stečajnega dolžnika in za tako spremembo tožbe soglasje toženca ni potrebno.