Jedro

Oškodovanec je upravičen do odškodnine v znesku, ki je potreben, da postane njegov gmotni položaj takšen, kot da bi škodnega dogodka ne bilo. Tako je upravičen tudi do povrnitve potrebnih stroškov pravne pomoči pred pravdo.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožniku 264.847,80 SIT z zamudnimi obrestmi od zneska 241.897,80 SIT od 1.8.1997 dalje do plačila in od zneska 22,950,00 SIT od dneva izdaje sodbe prve stopnje dalje, v presežku, t.j. glede zahtevka za plačilo zamudnih obresti od zneska 22.950,00 SIT od dneva vložitve tožbe dalje pa zahtevek zavrnilo. Odločilo je še o stroških postopka in sicer tako, da jih je tožena stranka dolžna povrniti tožniku.

Proti sodbi se pritožuje tožena stranka, ki uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne ugotovitve dejanskega stanja in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne prvemu sodišču v novo sojenje. Navaja, da izpodbija prvostopno odločitev glede ugoditve zahtevku tožnika za znesek 22.950,00 SIT z obrestmi. Navedeni znesek predstavlja odvetniške stroške za sestavo vloge z dne 12.8.1997, ki pa ne predstavljajo materialne škode, temveč so to predpravdni stroški zastopanja, ki bi jih bil tožnik upravičen zahtevati kvečjemu v okviru pravdnih stroškov, po mnenju pritožbe pa tudi to ne, ker so bili ti stroški nepotrebni. Tožnik bi namreč lahko vložil zahtevek pred pravdo tudi sam brez pooblaščenca, ali pa enostavno vložil tožbo, ne da bi predhodno vlagal zahtevek pri toženi stranki. Sodba sodišča prve stopnje naj bi glede navedenega zneska ne bila obrazložena, obrazložen pa tudi ni stroškovni izrek.

Pritožba ni utemeljena.

Stroški, ki so nastali tožniku v zvezi z uveljavljanjem odškodninskega zahtevka pri zavarovalnici, nedvomno predstavljajo stroške in s tem škodo, ki je v zvezi z obravnavanim škodnim dogodkom. Ti stroški so bili tudi potrebni, ker je tožnik tudi v zvezi z vložitvijo odškodninskega zahtevka pri zavarovalnici upravičen poiskati ustrezno pravno pomoč. Prav tako ne more biti tožnik v slabšem položaju zato, ker je skušal pred vložitvijo tožbe rešiti sporno zadevo s toženo stranko na miren način. Do povrnitve teh stroškov, ki jih je imel v zvezi z odvetnikom zaradi uveljavljanja svojega odškodninskega zahtevka pri toženi stranki je torej upravičen. Nedvomno pa ni upravičen do njihove povrnitve dvakrat, prvič v okviru zahtevka za povrnitev škode in drugič v okviru pravdnih stroškov. Kaj takega pa mu sodišče prve stopnje tudi ni priznalo, saj mu ni priznalo stroškov za odškodninski zahtevek, ki jih je priglasil tudi v okviru stroškovnika. Ta strošek mu je torej priznalo le enkrat in sicer kot odškodnino za škodo, ki jo je utrpel v zvezi z obravnavanim škodnim dogodkom. Svojo odločitev v zvezi s priznanjem tega dela zahtevka (zneska 22.950,00 SIT) je sodišče prve stopnje ustrezno obrazložilo, prav tako pa je sodišče prve stopnje ustrezno obrazložilo tudi stroškovni izrek, pri čemer pa je podrobnejša odmera razvidna na samem stroškovniku tožeče stranke.

Odločitev prvega sodišča je tako pravilna in zakonita, uveljavljana bistvena kršitev določb postopka ni podana, pritožbeno sodišče pa kakšne druge uradno upoštevne kršitve določb postopka tudi ne najde.

V čem naj bi sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje pritožba ne pove, saj bi razlogi, ki jih v ta namen navaja pritožba predstavljali pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava, ki pa je, glede na spredaj navedeno, po presoji pritožbene stopnje pravilno uporabljeno.

Ker ni podan noben v pritožbi uveljavljani pritožbeni razlog in tudi kakšen pritožbeni razlog, na katerega je dolžno paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je le-to pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje tudi v izpodbijanem delu.