Jedro

Sodišče bi moralo dediča kot prava neuko stranko poučiti, da lahko uveljavlja zahtevek za vračunanje darila dediču M. V. Dedič A. V. je namreč v svojih (laičnih) vlogah omenjal, da je dedič M. V. od zapustnice prejel darilo, ni pa izrecno uveljavljal, da predstavlja predmetno stanovanje darilo, ki ga je treba všteti dediču M. V. v njegov dedni delež. V okviru materialno procesnega vodstva bi moralo sodišče razčistiti ali gre za darilo M. V., kot trdi pritožnik, in v zvezi s tem pritožnika tudi ustrezno poučiti.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo obseg zapuščine, za dediče razglasilo zapustničinega nečaka J. K. do 1/2, zapustničino nečakinjo B. V. do 1/6, zapustničinega nečaka A. V. do 1/6 in zapustničinega nečaka M. V. do 1/6 ter po pravnomočnosti sklepa odredilo vknjižbo lastninske pravice dedičev na zapustničini nepremičnini.

2. Zoper sklep se pritožuje zakoniti dedič A. V. iz vseh pritožbenih razlogov prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. Napačno je ugotovljen krog zakonitih dedičev, saj niso upoštevani dediči po zapustničini sestri J. K., ki je umrla za zapustnico in sicer 30. 3. 2004. Zapuščinski postopek po njej ni končan, saj je bil sklep o dedovanju D 294/2010 razveljavljen s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 3283/2012 in se sedaj vodi pod D 239/2013. Zaradi napačno ugotovljenega kroga zakonitih dedičev je izpodbijani sklep napačen, podana pa je tudi bistvena kršitev določb postopka. Sodišče ni upoštevalo navedb A. V., da nepremičnina parc. št. 813/1 ne sodi v zapuščino, ker je last A. V. Pomotoma je izpadla pri zapisu izročilne pogodbe, saj je bil predmet pogodbe izročitev celotne kmetije, torej tudi sporne parcele. Sodišče tudi ni upoštevalo, da je dedič M. V. od zapustnice prejel darilo, stanovanje na naslovu P, ki se mu všteje v dedni delež. Dedič, kot prava neuka stranka, ni bil poučen, da mora uveljavljati zahtevek za vračunanje darila, zato ga lahko uveljavlja v pritožbi (sklep I Cp 3283/2012).

3. Na pritožbo sta odgovorila dediča M. V., ki predlaga njeno zavrnitev, ter B. V., ki z njo soglaša. 4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritrditi je pritožbi, da sklep ne upošteva pravilnega kroga zakonitih dedičev po zapustnici, ker očitno spregleda, da bi po njej dedovala tudi njena sestra J. K. oziroma njeni dediči (15. člen ZD).

6. Po ugotovitvi sklepa (1. točka obrazložitve) je zapustnica imela sestri F. K. (umrla je pred zapustnico brez potomcev), A. V. (umrla je za zapustnico, njeni dediči pa so B. V., A. V. in M. V.) ter brata I. K. (umrl je za zapustnico, njegov dedič pa je J. K.). Kot je razvidno iz obvestila dediča M. V. z dne 30. 5. 2011, poimenovanega „informacija o sorodnikih“ (list. št. 14), je zapustnica imela poleg sester in brata, ki jih upošteva sklep, še sestro J. K. (roj. 19. 1. 1912, umrla 30. 3. 2004, brez potomcev), česar sklep ne upošteva. Sicer pa je po pokojni J. K. v teku zapuščinski postopek D 294/2010 (1), s čimer je bilo sodišče prve stopnje seznanjeno pred izdajo izpodbijanega sklepa (dopis sodišča 25. 3. 2013) (2).

7. Neutemeljena je pritožbena graja, da sklep ne upošteva navedb dediča A. V., da je nepremičnina parc. št. 813/1 k.o. X. njegova last in ne spada v zapuščino. S sklepom 15. 11. 2012 je bil zapuščinski postopek prekinjen in dedič A. V. napoten na pravdo z zahtevkom, da nepremičnina parc. št. 813/1 k.o. X. v deležu do 1/3 ne spada v zapuščino pokojne P. K., temveč je njegova last. Po ugotovitvi sklepa, ki je pritožnik ne izpodbija, dedič tožbe ni vložil niti v roku postavljenim z omenjenim sklepom niti kasneje (tudi v pritožbi ne trdi, da je vložil tožbo). Po povedanem je sodišče prve stopnje pravilno postopalo, ker dedičevih navedb, da sporna nepremičnina ne spada v zapuščino, ni upoštevalo (četrti odstavek 213. člena ZD) (3), na kar je dediča tudi pravilno opozorilo (5. točka napotitvenega sklepa).

8. Pritožba utemeljeno opozarja, da bi moralo sodišče dediča kot prava neuko stranko, poučiti da lahko uveljavlja zahtevek za vračunanje darila dediču M. V. Dedič A. V. je namreč v svojih (laičnih) vlogah omenjal, da je dedič M. V. od zapustnice prejel darilo (stanovanje na naslovu P.) (4), ni pa izrecno uveljavljal, da predstavlja predmetno stanovanje darilo, ki ga je treba všteti dediču M. V. v njegov dedni delež. V okviru materialno procesnega vodstva bi moralo sodišče razčistiti, ali gre za darilo M. V., kot trdi pritožnik, in v zvezi s tem pritožnika tudi ustrezno poučiti. Ker ni tako postopalo, je zagrešilo bistveno kršitev določb postopka po prvem odstavku 338. člena ZPP, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost odločitve.

9. Ugotovljena bistvena kršitev določb postopka in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje (355. člen ZPP v zvezi s 163. členom ZD), narekujejo ugoditev pritožbi in razveljavitev izpodbijanega sklepa ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

10. Posebni napotki sodišču prve stopnje, glede na obrazloženo niso potrebni. Sodišče prve stopnje bo moralo upoštevati, da so po pokojni zapustnici dediči tudi dediči njene sestre J. K. in se opredeliti do trditve dediča, da je dedič M. V. prejel darilo, ki se mu vračuna v dedni delež (5) in odvisno od ugotovitev odločiti.

11. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

(1) V postopku D 294/2010 je bil sklep o dedovanju sicer izdan 13. 9. 2012, vendar je bil po pritožbi dediča A. V. razveljavljen (I Cp 3283/2012) in zadeva vrnjena sodišču prve stopnje ter se sedaj vodi pod D 239/2013. (2) V omenjenem dopisu sodišče med drugim odvetnici dediča A. V. sporoča, da razpolaga le s pritožbo zoper sklep D 294/2010, ne pa s pritožbo zoper napotitveni sklep, izdan v predmetnem postopku (D 53/2011 z dne 15. 11. 2012). Dedič A. V. je zatrjeval, da je bila zoper slednjega vložena pritožba.

(3) Če stranka v določenem roku ne ravna po sklepu sodišča, se nadaljuje zapuščinska obravnava in se dokonča ne glede na zahtevke, glede katerih jo je sodišče napotilo na pravdo.

(4) V vlogi (list. št. 19 do 21) je med drugim navajal, da mu je teta hotela podariti stanovanje, vendar jo je nagovoril, da ga pusti njegovemu bratu M. V. oziroma njegovi ženi in „da mu je prav prišlo, da je teta P. svoje stanovanje in prihranke izročila mojemu bratu oziroma njegovi ženi“.

(5) V odgovoru na pritožbo dedič M. V. zanika, da bi stanovanje v objektu P., bilo zapustničino darilo. Sporno stanovanje je pridobil s pogodbo o dosmrtnem preživljanju, sklenjeno s P. K. (zapustnica) 10. 5. 1993, ki jo pritožbi tudi prilaga.