Jedro

Kolikor je ugovor dolžnika obrazložen, sodišče prve stopnje razveljavi sklep o izvršbi in odloči da bo o zahtevku in stroških odločalo v pravdnem postopku. Zato je sodišče prve stopnje kot izvršilno sodišče zmotno vsebinsko presojalo ugovorne navedbe, saj je ta presoja pridržana za pravdni postopek.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se sklep o izvršbi 0000 VL 47481/2021 z dne 23. 7. 2021 razveljavi in da bo o zahtevku in stroških odločalo v pravdnem postopku Okrajno sodišče v Ljubljani.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine.

2. Dolžnik pravočasno pritožbeno izpodbija ta sklep sodišča prve stopnje brez navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ).

Navaja, da je dolg povzročil pred 24. 12. 2018, prvi obrok je zapadel 19. 1. 2019, vsi ostali pa kasneje. V času osebnega stečaja ni smel upravljati z denarjem, zato dolga ni mogel povzročiti. Navaja tudi, da že leto dni ne prejema rubljivih sredstev.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pravna podlaga za odločanje v obravnavani izvršilni zadevi je podana v določbah 53. člena in 61. člena ZIZ. V drugem odstavku 53. člena ZIZ je določeno, da mora biti dolžnikov ugovor obrazložen. V ugovoru mora dolžnik navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen. V primeru, ko dolžnik izpodbija sklep o izvršbi (izdan na podlagi upnikovega predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine) v celoti, torej tudi v delu, v katerem mu je bilo naloženo, naj terjatev plača, za presojo obrazloženosti ugovora zadošča, da dolžnik v njem navede dejstva, s katerimi ga utemeljuje (v skladu z načelnim pravnim mnenjem, sprejetim na občni seji Vrhovnega sodišča RS dne 9. 12. 1999, morajo to biti pravno pomembna dejstva, ki bi v morebitni pravdi, če bi se izkazala za resnična, utegnila privesti do zavrnitve tožbenega zahtevka), in predlaga dokaze, s katerimi se ugotavljajo dejstva, ki jih navaja v ugovoru (drugi odstavek 61. člena ZIZ). V tej fazi postopka sodišče prve stopnje zgolj ugotavlja, ali je ugovor dolžnika obrazložen, kar pomeni, da ne presoja resničnosti upnikovih in dolžnikovih zatrjevanih navedb ter ne ocenjuje resničnosti predloženih dokazov. Presoja samo, ali je dolžnik zadostil pogojem iz drugega odstavka 61. člena ZIZ. Kolikor je ugovor dolžnika obrazložen v skladu z navedeno določbo ZIZ, sodišče prve stopnje razveljavi sklep o izvršbi (drugi odstavek 62. člena ZIZ). Po stališču Ustavnega sodišča RS je lahko neobrazložen samo tak ugovor, ki ne navaja nobenih pravno pomembnih dejstev oz. ki za trditve, ki jih navaja, ne vsebuje nobenih argumentov in/ali dokazov, ki bi bili v zvezi s temi dejstvi oz. trditvami (prim. odločbi Ustavnega sodišča RS z dne 11. 1. 2007, št. Up-1130/05-10 in z dne 20. 5. 2008, št. Up-2216/06). Pri ocenjevanju kriterijev obrazloženosti ugovora pa je potrebno tudi upoštevati pravila o dokaznem bremenu. Dolžniku v ugovoru ni treba predlagati dokazov, če v njem zatrjuje negativna dejstva, s katerimi zanika obstoj temelja za nastanek terjatve, saj je v tem primeru dokazno breme na strani upnika in ne dolžnika (prim. odločbo Ustavnega sodišča RS, št. Up-854/05-14 z dne 7. 2. 2007).

5. Dolžnik v laičnem ugovoru navaja, da je bil v času, ko se je terjalo dolgovano v osebnem stečaju. Po presoji sodišča druge stopnje navedena dejstva predstavljajo takšna dejstva, da bi dolžnik na njihovi podlagi, če bi se izkazala za resnična, lahko v pravdnem postopku dosegel zavrnitev upnikovega zahtevka. Zato je sodišče prve stopnje zmotno zaključilo, da navedena dejstva ne predstavljajo pravno relevantnih dejstev. Dolžnik v potrditev navedenih dejstev sicer ni ponudil nobenih dokazov, vendar je glede na ugovorne navedbe, da je bil v času nastanka in zapadlosti vtoževanih terjatev v osebnem stečaju, šteti, da je dolžnik v laičnem ugovoru kot dokaz predlagal vpogled v bazo AJPES, kateremu je sicer tudi sledilo sodišče prve stopnje, ko je ugotavljajo dejstva v zvezi s postopkom osebnega stečaja dolžnika.

6. Ob navedenih ugovornih trditvah, ki nasprotujejo izterjevani terjatvi, in predlaganemu dokazu, je šteti, da je ugovor dolžnika skladno z drugim odstavkom 53. člena ZIZ v zvezi s prvim odstavkom 61. člena ZIZ obrazložen.

7. V fazi izvršilnega postopka, ko sodišče odloča o ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, sodišče prve stopnje zgolj ugotavlja, ali je ugovor dolžnika obrazložen, kar pomeni, da ne presoja resničnosti upnikovih in dolžnikovih zatrjevanih navedb ter ne ocenjuje resničnosti predloženih dokazov. Presoja samo, ali je dolžnik zadostil pogojem iz drugega odstavka 61. člena ZIZ. Kolikor je ugovor dolžnika obrazložen v skladu z navedeno določbo ZIZ, sodišče prve stopnje razveljavi sklep o izvršbi (drugi odstavek 62. člena ZIZ) in odloči da bo o zahtevku in stroških odločalo v pravdnem postopku. Ob obrazloženem je sodišče prve stopnje kot izvršilno sodišče zmotno vsebinsko presojalo že navedene ugovorne navedbe, saj je ta presoja pridržana za pravdni postopek.

8. Ob obrazloženem je sodišče druge stopnje pritožbi dolžnika ugodilo in sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je na podlagi drugega odstavka 62. člena ZIZ razveljavilo sklep o izvršbi in odločilo, da se bo postopek nadaljeval kot pri ugovoru zoper plačilni nalog pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani kot stvarno in krajevno pristojnem sodišču - dogovorjena krajevna pristojnost pravdnega sodišča v primeru dolžnikovega obrazloženega ugovora (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).