Jedro

Stečajni senat nima materialnopravne podlage s svojo odločbo naložiti Agenciji za plačilni promet... odprtja žiro računa pravne osebe niti ob začetku stečaja, še manj pa potem, ko je stečajni senat prenehal opravljati procesna pooblastila, po ustavitvi stečajnega postopka, zaradi potrjene prisilne poravnave, pravna oseba pa sama odloča o denarnih sredstvih na svojem žiro računu.

Materialnopravna določila v zvezi z dolžnikovim računom najdemo v 109. členu zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji - v nadaljevanju ZPPSL (Ur.l. RS št. 67/93) in Navodilu o vrstah računov ter načinu in pogojih, pod katerimi pravne osebe odpirajo in zapirajo račune pri Agenciji (Ur.l. RS štev. 9/95). Ta določila izhajajo iz pravne koncepcije stečajnega postopka, da stečajni dolžnik obdrži pravno osebnost do zaključka stečajnega postopka. Zato odpre stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik pravne osebe - stečajnega dolžnika novi žiro račun. Določilo 109. člena ZPPSL o novem žiro računu je v funkciji varovanja stečajne mase, ko se naj ves denarni tok stečajnega dolžnika opravi preko novega računa, novi podpisniki pa so evidentirani po odločitvi stečajnega upravitelja.

Izbris označbe "v stečaju" v firmi gospodarske družbe pomeni, da je isti pravni subjekt sedaj brez omejitev poslovne sposobnosti, ki jih je povzročil začetek stečajnega postopka. Pravna oseba zopet sama odloča o vseh svojih pravnih razmerjih - torej tudi o mandatnem razmerju z ustanovo, ki vodi njen žiro račun.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje opr. štev. St 5/96-818 z dne 18.11.1997 z razveljavitvijo odpravi.

Obrazložitev

Agencija RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje (v nadaljevanju Agencija) se je pritožila zoper sklep, s katerim ji je prvostopno sodišče naložilo, da ponovno odpre žiro račun (očitno na ime P.-V. d.o.o. M.S.) s številko, kot ga je vodila v času stečajnega postopka ter na njem vzpostavi stanje, kot je bilo pred njegovim zaprtjem.

Pritožba je utemeljena.

Prvostopno sodišče je s sklepom o potrjeni prisilni poravnavi, ki je postal pravnomočen dne 10.10.1997 ustavilo stečajni postopek.

Stečajni senat nima materialnopravne podlage s svojo odločbo naložiti Agenciji odprtje žiro računa pravne osebe niti ob začetku stečaja, še manj pa potem, ko je stečajni senat prenehal opravljati procesna pooblastila zaradi ustavitve stečajnega postopka, pravna oseba pa sama odloča o denarnih sredstvih na svojem žiro računu.

Materialnopravna določila v zvezi z dolžnikovim računom najdemo v 109. členu zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji - v nadaljevanju ZPPSL (Ur.l. RS št. 67/93) in Navodilu o vrstah računov ter načinu in pogojih, pod katerimi pravne osebe odpirajo in zapirajo račune pri Agenciji (Ur.l. RS štev. 9/95). Ta določila izhajajo iz pravne koncepcije stečajnega postopka, da stečajni dolžnik obdrži pravno osebnost do zaključka stečajnega postopka. Zato odpre stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik pravne osebe - stečajnega dolžnika novi žiro račun. Določilo 109. člena ZPPSL o novem žiro računu je v funkciji varovanja stečajne mase, ko se naj ves denarni tok stečajnega dolžnika opravi preko novega računa, novi podpisniki pa so evidentirani po odločitvi stečajnega upravitelja.

Po ustavitvi stečajnega postopka zaradi prisilne poravnave med stečajem pa prenehajo pravne posledice začetega stečaja - torej tudi pooblastila stečajnega upravitelja. Bivši stečajni dolžnik, ki je imel ves čas stečajnega postopka omejeno poslovno sposobnost pravne osebe, lahko z ustavitvijo stečaja po svoji presoji obdrži isti žiro račun, kot je bil odprt ob začetku stečaja ali ga zapre in odpre novega (in določi podpisnike). Zato citirano Navodilo obsega le določilo, da ob zaključku stečaja - Agencija po uradni dolžnosti zapre stečajnikov žiro račun (pravne osebe v takem primeru ni več).

Navodilo pa nima določil o žiro računu za primer ustavitve stečajnega postopka, ker taka določila niso potrebna. Izbris označbe "v stečaju" v firmi gospodarske družbe pomeni, da je isti pravni subjekt sedaj brez omejitev poslovne sposobnosti, ki jih je povzročil začetek stečajnega postopka. Pravna oseba zopet sama odloča o vseh svojih pravnih razmerjih - torej tudi o mandatnem razmerju z ustanovo, ki vodi njen žiro račun. Iz navedenega izhaja,da je utemeljitev v izpodbijanem sklepu, da lahko le stečajni upravitelj zapre žiro račun po ustavitvi stečajnega postopka - napačna.

Izpodbijani sklep pomeni tudi poseganje v premoženje bivšega stečajnega dolžnika mimo pravnega reda, razen če se izrek o "vzpostavitvi stanja" kot je bilo pred zaprtjem žiro računa, ne nanaša na sredstva bivše stečajne mase.