Jedro

Če je bil po izdaji sodbe v upravnem sporu, s katero je bila odpravljena izpodbijana odločba, sprejet nov prostorsko izvedbeni akt (Uredba o prostorsko ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora po 16. členu ZUN), se v novem postopku za izdajo lokacijskega dovoljenja upošteva nov akt. Zato so pripombe sodišča, ki se nanašajo na nezakonitost izpodbijanega akta, povezanega s prej veljavnim PUP-om, že po naravi stvari neupoštevne.

Izrek

1. Zadevi pod št. U 1465/96 in U 1479/96 se združita v enoten postopek. 2. Tožbi se zavrneta.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbi tožnikov zoper prvostopno odločbo, s katero je bilo dano investitorjema G.in M.S. lokacijsko dovoljenje za legalizacijo nadomestne stanovanjske stavbe in ureditev trgovine z živili in gostinskega lokala ter rušenje obstoječe stanovanjske hiše na parc. št. 2440/1 v skladu s pogoji lokacijske dokumentacije LUZ z dne 15.2.1995, ki je sestavni del prvostopne odločbe.

Tožniki, Gasilsko društvo in B., A. in B.B. s tožbama izpodbijajo navedeno odločbo, in sicer vsi zaradi kršitve materialnih predpisov, zmotne ugotovitve dejanskega stanja in kršitve pravil postopka.

Gasilsko društvo trdi, da upravni organ pri odločanju ni upošteval pripomb sodišča v sodbi U 2/94 z dne 29.9.1994 in je o isti stvari na podlagi istih nespremenjenih okoliščin izdal novo nespremenjeno odločbo. Tožena stranka pripomb tožnika, danih že pred izdajo prvostopne odločbe in tudi v pritožbi, ni upoštevala. Tožena stranka v izpodbijani odločbi tudi enako navaja, da Uredba o prostorskih ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora v občini nadomešča veljaven prostorski izvedbeni akt. Prav tako pa tudi zmotno razširja pristojnosti Organizacije za redno vzdrževanje cest (Cestno podjetje), ko se sklicuje na njegovo soglasje k sporni gradnji v varovalnem pasu ceste. Tožniki pa navajajo, da iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni razvidno kateri dokument, ki je v skladu z 2. členom uredbe in je sestavni del uredbe, je s tem mišljen (splošni podatki o aktu legalizacije - popisni list nedovoljenih posegov v prostor - evidenca posega). Določba 2. člena uredbe namreč določa, da so sestavni del te uredbe splošni podatki o aktu legalizacije in ne sam akt legalizacije. Po 1. členu uredbe se izraz "akt legalizacije" uporablja za prostorsko ureditvene pogoje za sanacijo degradiranega prostora Občine, ki so sprejeti s to uredbo. V odločbi tudi ni navedeno, v katerih bistvenih postavkah naj bi lokacijska dokumentacija z dne 15.2.1995 ustrezno povzemala predpisane pogoje. Tožniki sami legalizaciji objekta ne nasprotujejo, saj je objekt že postavljen in tudi v precejšnji meri izdelan. Ne strinjajo pa se z opredelitvijo, da gre za nadomestno gradnjo in da se kot nadomestna gradnja šteje stanovanjsko poslovni objekt. Obstoječa stavba, za katero je v izpodbijanem lokacijskem dovoljenju predvideno rušenje, nikoli ni bila stanovanjsko poslovni objekt. Pri izdaji lokacijskega dovoljenja je potrebno upoštevati ne le določbo uredbe, ampak tudi vse določbe Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor. Upravni organ bi moral o namembnosti objekta odločiti v lokacijskem dovoljenju in ne vztrajati le v navedbi iz lokacijske dokumentacije, ob dokaj nedoločeni formulaciji "legalizacija ob upoštevanju pogojev že izdelane lokacijske dokumentacije". Ob takem ravnanju upravnega organa je že v naprej jasno, da bo ta vztrajal pri že izdelani lokacijski dokumentaciji, na katero pa stranke niso imele in tudi niso mogle imeti nobenega vpliva, saj jo je izdelala za to pristojna organizacija brez sodelovanja strank. Tožniki predlagajo odpravo izpodbijane odločbe.

V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri izpodbijani odločbi iz razlogov, razvidnih iz njene obrazložitve in sodišču predlaga, da tožbo zavrne.

Prizadeti stranki v odgovoru na tožbo navajata, da je namen tožbe zgolj zavlačevati postopek. Tožniki so imeli možnost podati svoje pripombe med razgrnitvijo in obravnavo PUPa za legalizacijo objekta prizadete stranke, pred sprejemom uredbe.

Tožbi nista utemeljeni.

Lokacijsko dovoljenje, ki je predmet postopka, je izdano v skladu z Uredbo o prostorskih ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora Občine (Uradni list RS, št. 62/94), izdane na podlagi 4. odstavka 16. člena novele ZUN (Uradni list RS, št. 18/93). Po navedeni zakonski določbi za območje posegov v prostor iz 11. člena tega zakona (nedovoljeni posegi) sprejme občina (če občina ne sprejme, pa jih z uredbo sprejme vlada - 4. odstavek) prostorske ureditvene pogoje za sanacijo degradiranega prostora. Gradivo se sprejme kot sprememba in dopolnitev veljavnih prostorskih izvedbenih aktov ali kot samostojen akt, ki v svojih sestavinah nadomešča veljavne prostorske izvedbene akte. V obeh primerih pa se šteje tudi za spremembo in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana republike in občine. To pomeni, da so se v času, ko je prvostopni organ o stvari ponovno odločal, spremenili predpisi in s tem tudi pogoji, ki so podlaga za odločanje. Zato je neutemeljen očitek Gasilskega društva, da je upravni organ o isti stvari, na podlagi istih nespremenjenih okoliščin, izdal enako odločbo. Neutemeljen je tudi očitek, da je zmotna navedba upravnega organa, da uredba nadomešča veljaven prostorski izvedbeni akt. Glede na tožbeno navedbo, da iz odločbe ni razvidno, kateri dokument, ki je v skladu z 2. členom uredbe in je sestavni del uredbe, je s tem mišljen ter da v lokacijski odločbi ni navedeno, v katerih bistvenih postavkah naj bi lokacijska dokumentacija z dne 15.2.1995 ustrezno povzemala predpisane pogoje, sodišče pojasnjuje, da je namen splošnega akta iz 16. člena ZUN sanacija degradiranega prostora. Torej, kot pravilno ugotavlja prvostopni organ, pomeni navedena uredba akt legalizacije objekta, ki po Odloku o sprejemu prostorskih ureditvenih pogojev za plansko celoto V1 (Uradni list SRS, št. 6/88 in RS št. 40/92) ni bil dovoljen. Po 2. členu uredbe so splošni podatki o aktu legalizacije, našteti v tej določbi, sestavni del te uredbe med katere spada tudi popisni list nedovoljenih posegov v prostor, z evidenco posega. Kot navaja že upravni organ v lokacijskem dovoljenju, to pa potrjujejo tudi podatki v spisih (popisni list nedovoljenih posegov v prostor - evidenca posega), je na sporni parceli dovoljena legalizacija "nadomestnega stanovanjsko poslovnega objekta" z upoštevanjem pogojev lokacijske dokumentacije. Podatki spisov tudi potrjujejo ugotovitev tožene stranke, da predložena lokacijska dokumentacija z dne 15.2.1995 vsebuje pogoje iz že prej navedene lokacijske dokumentacije, na katero se sklicuje popis. Ker se na pogoje lokacijske dokumentacije sklicuje že prej navedeni popis, ki je sestavni del uredbe, je upravni organ pri odločanju dolžan to upoštevati. Po 57. členu ZUN vsebuje lokacijsko dovoljenje podatke iz prostorskega izvedbenega načrta oziroma lokacijske dokumentacije in urbanistične, arhitektonske, ureditvene, spomeniško varstvene in druge pogoje, ki jih je treba izpolniti pri nameravani graditvi ali drugem posegu v prostor. Lokacijsko dovoljenje, ki je predmet postopka, v izreku izrecno določa, da se odobri lokacija za legalizacijo nadomestne stanovanjske stavbe in ureditev trgovine z živili in gostinskega lokala. Torej ne drži tožbena navedba, da organ v odločbi ni določil namembnosti objekta. Lokacijsko dovoljenje v izreku določa tudi druge podatke iz lokacijske dokumentacije, navedene v 57. členu ZUN, zato je v tem primeru tožbena trditev, da bi moral organ v odločbi upoštevati ne le določila uredbe ampak tudi ZUN, neutemeljena. V pojasnilo tožnikom pa sodišče še navaja, da je lokacijska dokumentacija stvar stroke. Če stranke menijo, da ta ni skladna s predpisi, ki so po veljavni zakonodaji podlaga zanjo, to lahko uveljavljajo v upravnem postopku za izdajo lokacijskega dovoljenja. Pravno neutemeljena je tudi tožbena trditev, da Organizacija za redno vzdrževanje cest (Cestno podjetje) ni pristojna za soglasje pri sporni gradnji. Tako kot pravilno navaja že tožena stranka, po določbi 102. člena Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 2/88) za graditev v varovalnem pasu ceste po 4. odstavku 100. člena tega zakona izdaja soglasje pristojna organizacija za redno vzdrževanje cest, torej v konkretnem primeru Cestno podjetje.

V skladu z navedenim je sodišče presodilo, da je upravni organ v ponovnem postopku za izdajo lokacijskega dovoljenja ravnal v skladu z ZUN in že navedeno Uredbo o sanaciji degradiranega prostora Občine in je zato na podlagi 2. odstavka 42. člena Zakona o upravnih sporih (ZUS) tožbo zavrnilo kot pravno neutemeljeno. Določbe ZUS je uporabilo, skladno s 1. odstavkom 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/1/94).