Jedro

Zapuščinsko sodišče ne more samo odločati o dejanskih vprašanjih, ki so med dediči sporna. Če ugotovi, da so med njimi sporna dejstva, od katerih je odvisna kakšna njihova pravica, med drugim velikost dednega deleža, zlasti vračunanje v dedni delež, mora prekiniti zapuščinsko obravnavo, dediča, čigar pravico šteje za manj verjetno, pa napotiti na pravdo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Dedinja A. A. sama trpi svoje stroške z odgovorom na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je prekinilo zapuščinski postopek. Dediča B. B. je napotilo na pravdo v roku 15 dni zaradi ugotovitve, da je bila parcelna številka ... k. o. ... ob daritvi gradbena parcela.

2. Pritožbo vlaga dedič B. B. Navaja, da sklepa ne priznava. Napisala ga je sodnica, ki je 5. 7. 2022 vodila narok in je bila na njegovo zahtevo izločena. Seznanila ga je, da vseeno lahko dokonča narok, s čimer se je strinjal. Po vpogledu v darilno pogodbo iz leta 1970 mu ni določila datuma, da pojasni, ali je njiva, ki v izpodbijanem sklepu ni pravilno opredeljena, zazidljiva parcela. Dokaz, da gre za zazidljivo zemljišče, je Potrdilo oddelka za prostor Občine Kamnik z dne 21. 7. 2022, o katerem je sam sodišče obvestil v dopisih z dne 12. 7. 2022, 25. 7. 2022 in 22. 8. 2022, ko je navedeno dokazilo po prejemu izpodbijanega sklepa sodišču tudi predložil. Mislil je, da ga bo že prej pridobilo sodišče samo. Ta pritožba naj se obravnava le kot dopolnilo k njegovim trem dopisom z dne 22. 8. 2022, taksa pa naj se ne obračuna, ker je brezpredmetna. Napotitev na tožbo ni primerna. Nejasnost v darilni pogodbi je odpravljena. Na naroku je ni mogel dokazati, ker za predložitev dokazov ni dobil roka. Spora med strankama ni. Po izteku pritožbenega roka je pritožnik vložil še eno vlogo z dokazilom, ki pa je ni mogoče več upoštevati, ker je prepozna.

3. Dedinja A. A. podaja odgovor na pritožbo po svojem pooblaščenem odvetniku. Navaja, da je napotitev na pravdo potrebna ne le v primeru spora o obstoju darila, temveč tudi v primeru spora o njegovi vrednosti. Ker dedič s svojim ravnanjem in številnimi nepotrebnimi in nesmiselnimi vlogami dedinji namerno povzroča stroške postopka in zavlačuje postopek, ravna nepošteno. Zato predlaga, naj mu sodišče naloži v plačilo stroške pritožbenega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sklepa do plačila.

4. Pritožnik je odgovoril na odgovor na pritožbo. Zavrača stroškovni zahtevek, vztraja, da je šlo za gradbeno parcelo in ponovno prilaga dokazilo o tem.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. V okviru pritožbenih navedb in ob uradnem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijani sklep pravilen in ni obremenjen s tistimi absolutnimi bistvenimi kršitvami pravil postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP1 v zvezi s 163. členom ZD2). Zato bo odgovorilo le na bistvene pritožbene navedbe.

7. Če stranka predlaga sodnikovo izločitev zaradi okoliščin, ki vzbujajo dvom o sodnikovi nepristranskosti, kot je pritožnik storil na naroku zapuščinske obravnave 5. 7. 2022, sodnik lahko opravlja nadaljnja dejanja, razen izdaje odločbe, s katero se postopek pred tem sodiščem konča (prvi odstavek 74. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD). Pritožnik je zaradi nestrinjanja z načinom vodenja postopka na naroku zapuščinske obravnave zahteval izločitev razpravljujoče sodnice. Njegova zahteva je bila zavrnjena s sklepom predsednice sodišča3. Sklep o prekinitvi zapuščinskega postopka in o napotitvi na pravdo ni sklep, s katerim bi se zapuščinski postopek končal. Ne glede na podano zahtevo za izločitev je torej izpodbijani sklep lahko izdala razpravljujoča sodnica še pred izdajo sklepa o pritožnikovi zahtevi za njeno izločitev. Smiselno zatrjevane absolutne bistvene kršitve pravil postopka po 2. točki 339. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD ni.

8. Zapuščinsko sodišče ne more samo odločati o dejanskih vprašanjih, ki so med dediči sporna. Če ugotovi, da so med njimi sporna dejstva, od katerih je odvisna kakšna njihova pravica, med drugim velikost dednega deleža, zlasti vračunanje v dedni delež, mora prekiniti zapuščinsko obravnavo, dediča, čigar pravico šteje za manj verjetno, pa napotiti na pravdo (prvi odstavek 210. člena ZD in prvi odstavek 213. člena ZD). Pravilne so ugotovitve sodišča prve stopnje, da je dedič v obravnavani zahtevi zahteval vštevanje darila, ki ga je sodedinja prejela od zapustnice, v njen dedni delež. Ni mogoče slediti pritožnikovi navedbi, da med dedičema ni več sporno, kakšno zemljišče je bilo predmet darila, ki naj se na njegovo zahtevo vračuna v dedni delež sodedinje. Slednja tega, kljub potrdilu občine, ki ga je pritožnik predložil sodišču po zaključenem naroku zapuščinske obravnave, v odgovoru na pritožbo ne potrjuje. Slediti je treba torej pravilni dejanski ugotovitvi sodišča prve stopnje, da se dediča na zapuščinski obravnavi o namembnosti zemljišča v času daritve nista strinjala. Pritožnik je trdil, da je šlo za gradbeno parcelo, dedinja pa, da je šlo za njivo. Ugotovitev, da med njima obstoji spor o namembnosti zemljišča v času daritve, je narekovala prekinitev zapuščinskega postopka. Od namembnosti zemljišča je odvisna vrednost zemljišča oziroma darila, ki naj se na pritožnikovo zahtevo vračuna v dedni delež sodedinje. Izpodbijani sklep o prekinitvi zapuščinskega postopka je torej pravilen in skladen s 3. točko prvega odstavka 210. člena ZD.

9. Ob ugotovitvi, da med dedičema ni soglasja o vrednosti darila, ki naj se všteva v dedni delež, zapuščinsko sodišče ni bilo dolžno pritožnika pozivati k predložitvi dokazov za njegove trditve niti samo pridobivati dokazov zanje, kot je predlagal v vlogah, ki jih je poslal sodišču po naroku4. Vse navedbe, ki jih je podal v navedenih dopisih po obravnavi in dokaze, ki jih je naknadno pridobil in predložil zapuščinskemu sodišču, bo lahko uveljavljal v pravdi, na katero je napoten, če se bo zanjo odločil. Sodišče ga je pravilno že poučilo, da pri oblikovanju tožbenega zahtevka ni vezan na napotitveni sklep in tudi o posledicah, če tožbe za ugotovitev vrednosti darila, ki naj se vračuna v dedni delež sodedinje, v postavljenem roku ne bo vložil. Verjetnost pravic obeh dedičev pa je pravilno ocenjevalo na podlagi tistega procesnega gradiva, s katerim je razpolagalo ob ugotovitvi spora med dedičema. V zapuščinskem postopku bo v nadaljevanju upoštevalo pravnomočno odločitev v pravdi. Če je pritožnik ne bo pričel, bo zapuščinsko obravnavo nadaljevalo in jo dokončalo ne glede na zahtevek, glede katerega je pritožnik tokrat napoten na pravdo (četrti odstavek 213. člena ZD).

10. Odločitev je torej pravilna in ni obremenjena s procesnimi kršitvami, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti. Zato je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka ima oporo v prvem odstavku 174. člena ZD, ki določa, da v zapuščinskem postopku vsaka stranka trpi svoje stroške, ki ji nastanejo med postopkom ali zaradi njega.

1 Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami. 2 Zakon o dedovanju, Ur. l. SRS, št. 15/1976 s spremembami. 3 Sklep Su 57/2022 z dne 7. 7. 2022. 4 V vlogi z dne 11. 7. 2022, ki jo v pritožbi označi kot vlogo z dne 12. 7. 2022; v vlogi z dne 25. 7. 2022 na list. št. 271 in 273 spisa; v dveh vlogah z dne 22. 8. 2022 na list. št. 281 do 282 oziroma na list. št. 283 ter v vlogi z dne 23. 8. 2022 na list. št. 284 do 285 spisa.