Jedro

Za neupravičeno obogatitev gre, ko je ugotovljen neutemeljen premik premoženja, zaradi katerega je ena stran prikrajšana, druga pa obogatena, med tem pa mora obstajati vzročna zveza.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, katera je od tožene stranke zahtevala plačilo 5.000,00 EUR s pripadki.

Tožeča stranka vlaga pritožbo zaradi vseh pritožbenih razlogov. Tožnica je brez pravne podlage in pomotoma plačala znesek 5.000,00 EUR na račun tožene stranke in jo pozvala takoj po izvedenem plačilu naj ji znesek vrne. Do tožene stranke ali do M. D., direktorja in družbenika, nima nobenih obveznosti. B. Ž., oče tožeče stranke, ima do M. D. denarno obveznost. Odvetnica D. je napačno sporočila naslov oziroma številko računa, pri čemer je tožeča stranka z napako, ko je hotela 5.000,00 EUR nakazati na račun svojega očeta, nakazala toženi stranki. Oče pa bi potem nakazal D.. Tako je tožena stranka dejansko prejela denar. Res bi bilo potrebno urediti odnos V. Ž. kot očeta na pogodbeni način, kot tudi odnos očeta do D. To ni pogodbeno urejeno, ter je tako tožnica dejansko prikrajšana za 5.000,00 EUR, ker jih ni dobil njen oče. Res je 5.000,00 EUR hotela plačati na račun D., vendar kot plačilo za svojega očeta, a tako, da ta denar najprej dobi oče, nato on to posreduje D.. Gre za ločena razmerja, ne pa za povezana razmerja oziroma pravno celoto, ko zmotno meni sodišče. Na vročeno pritožbo tožena stranka ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožba sicer uveljavlja razlog iz 338. člena ZPP in sicer bistvene kršitve določb ZPP. Vendar tega razloga ne obrazloži, zato pritožbenemu sodišču ni treba na to odgovarjati, saj v postopku sodišče prve stopnje ni zagrešilo nobenih kršitev, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

Pač pa pritožba obrazloži pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Zlasti meni, da sodišče ni upoštevalo, da je hotela tožnica nakazati znesek svojemu očetu in da bi on potem v skladu z dogovorom z D., nakazal znesek njemu. Pri tem pa spregleda, da je bila tožbena podlaga in navedbe tožeče stranke, da je tožnica hotela denar nakazati D. kot del zneska, ki ga je njen oče dolgoval D. po kazenski sodbi III K 169/2004. Gre torej za nedovoljeno pritožbeno novoto, saj tožeča stranka ne pojasni, zakaj brez svoje krivde tega dejstva ni mogla navajati prej (337. člen ZPP). Sodišče prve stopnje je tako na naroku 1.9.2001 in nato v sodbi povzelo tista pravno odločilna dejstva, ki so bila med strankama kot nesporno ugotovljena. To je tudi izhodišče za preizkus pravilne odločitve sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka v tožbi in tudi v pritožbi trdi, da je pravna podlaga za njen zahtevek neopravičena obogatitev (190. člen OZ). Sodišče prve stopnje je pravilno razlagalo določbo tega člena oziroma pravnega standarda tako, kot je to že izoblikovano v ustaljeni sodni praksi vrhovnega sodišča. Pravilno je citiralo sodbo vrhovnega sodišča, na katero se sklicuje. Pritožbeno sodišče le povzema, da mora biti ugotovljen neutemeljen premik premoženja, zaradi katerega je ena stran prikrajšana, druga pa obogatena in da med tem mora obstajati vzročna zveza. Tožena stranka pa je uspela dokazati trditev, da v trenutku vložitve tožbe ni imela več denarja na svojem računu, temveč ga je prenakazala M. D., ki naj bi bil po tožničinih navedbah pravi naslovnik za prejem denarja. Zato tožeča stranka ni uspela dokazati svojih trditev, da je prikrajšana, tožena obogatena in da obstaja med tem pravnorelevantna vzročna zveza.

Pri tem ni odločilno, kot meni pritožba, da je sodišče to upoštevalo kot celoto. Sodišče je presojalo zadevo s stališča pravnorelevantnih dejstev in ko je odgovarjalo na tožbene trditve.

Ker je sodišče prve stopnje na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo in ker pri tem ni zagrešilo nobenih kršitev postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je bilo treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).