Jedro

Upoštevnost pisnega sporazuma v pravdnem postopku o krajevni pristojnosti je vezana na njegovo sklenitev pred vložitvijo tožbe in na pravočasnost njegove predložitve.

V sporni procesni situaciji velja ureditev na podlagi 17. člena ZPP, po katerem velja pravilo o ustalitvi pristojnosti (perpetuatio fori), v skladu s katerim se pristojnost določi po okoliščinah ob vložitvi tožbe, ne glede na to, da se katera od naveznih okoliščin (npr. sedež stranke) pozneje spremeni.

Izrek

Za odločanje o zadevi je pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.

Obrazložitev

1. V predmetni zadevi je tožeča stranka pri Okrožnem sodišču v Ljubljani dne 14. 12. 2017 vložila tožbo zoper pravnega prednika tožene stranke (ABANKA d.d., Slovenska cesta 58, 1000 Ljubljana), zaradi plačila odškodnine. V tožbi navaja, da je bila imetnica obveznic BCE10 Banke Celje d.d. (ki je bila pravni prednik ABANKE d.d.), ki so bile izbrisane na podlagi odločbe Banke Slovenije z oznako PBH-24.20-024/13-023 z dne 16. 12. 2014, zaradi česar so prenehale vse obveznosti tožene stranke iz naslova izdanih obveznic do tožeče stranke. Pravni prednik tožene stranke zoper odločbo Banke Slovenije z navedeno oznako ni vložil pravnega sredstva in bi s tožbo po 347. členu Zakona o bančništvu (v nadaljevanju ZBan-1) uspel, zato je tožeči stranki odškodninsko odgovoren za nastalo škodo - tožeča stranka tako s tožbo uveljavlja odškodninski zahtevek zoper poslovno banko. Višino škode predstavlja znesek dejanske škode 100.000,00 EUR, ki je bil plačan toženi stranki za nakup obveznic in izgubljeni dobiček v višini 25.000,00 EUR, ki predstavlja pričakovane in pogodbene obresti za leto 2013 - 2017. Tožeča stranka je nato s pripravljalno vlogo z dne 8. 9. 2020 spremenila tožbo - po spremembi tožbe primarno zahteva ugotovitev ničnosti pogodbe o nakupu obveznic ter plačilo 100.000,00 EUR s pripadki, zaradi kršitve pojasnilne dolžnosti, podredno pa plačilo odškodnine 125.000,00 EUR s pripadki, zaradi nevložitve tožbe zoper Banko Slovenije po 347. členu ZBan-1, kar pomeni, da je postavila nov primarni tožbeni zahtevek, prej primarni tožbeni zahtevek pa je postal podrejeni tožbeni zahtevek.

2. Okrožno sodišče v Ljubljani je s sklepom P 2709/2017-III z dne 6. 5. 2021 postopek na strani tožene stranke z dnem 2. 4. 2021 nadaljevalo s pravno naslednico tožene stranke, družbo NOVA KBM d.d., Ulica Vita Kraigherja 4, Maribor. S sklepom z dne 26. 8. 2021 pa je dovolilo objektivno spremembo tožbe.

3. S sklepom z dne 20. 9. 2021 je Okrožno sodišče v Ljubljani sklenilo, da ni krajevno pristojno za odločanje v tej zadevi in bo po pravnomočnosti sklepa zadeva odstopljena Okrožnemu sodišču v Mariboru kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču. V razlogih je poudarilo, da je pravna naslednica tožene stranke, torej nova tožena stranka z vlogo z dne 15. 3. 2021 novo postavljenemu tožbenemu zahtevku nasprotovala ter ugovarjala krajevni pristojnosti sodišča. Tako stalno prebivališče tožeče stranke kot sedež nove tožene stranke je v Mariboru in bi moralo zato tudi iz razloga ekonomičnosti o novo postavljenem tožbenem zahtevku odločati krajevno pristojno Okrožno sodišče v Mariboru. Sodišče je tožečo stranko nato pozvalo, da se izjavi o takšnem ugovoru krajevne pristojnosti, ta pa je z vlogo z dne 13. 9. 2021 sporočila, da soglaša, da se kot krajevno pristojno sodišče določi Okrožno sodišče v Mariboru. Ob smiselni uporabi določb prvega odstavka 47. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in prvega odstavka 69. člena ZPP kot tudi 22. člena ZPP, je sodišče ugotovilo, da je na podlagi sporazuma strank o krajevni pristojnosti, ob upoštevanju načela ekonomičnosti postopka, za sojenje v predmetni zadevi krajevno pristojno Okrožno sodišče v Mariboru.

4. Okrožno sodišče v Mariboru, kateremu je bila zadeva na podlagi pravnomočnega sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani odstopljena, je pred Vrhovnim sodiščem sprožilo spor o pristojnosti. Sklicuje se na določbo prvega odstavka 69. člena ZPP, po katerem se sicer pravdni stranki lahko sporazumeta o krajevni pristojnosti sodišča, če zakon ne določa izključne krajevne pristojnosti kakšnega sodišča, če je to sodišče stvarno pristojno. Vendar pa so v tretjem in četrtem odstavku tega člena določeni še nadaljnji pogoji za veljavnost tovrstnega sporazuma, in sicer sporazum velja le, če je v pisni obliki in se nanaša na določen spor ali bodoče spore, ki bi morebiti nastali iz določenega pravnega razmerja, listino o sporazumu pa mora tožeča stranka priložiti že tožbi. To pomeni, da mora biti sklenjen že pred vložitvijo tožbe, pri čemer se sklicuje tudi na Wedam Lukič, Ude, Galič (Ur.), ZPP s komentarjem, prva knjiga, Ljubljana 2005, str. 298. Ker sporazum ni bil sklenjen pred vložitvijo tožbe temveč šele med pravdo, potem, ko sta si stranki že izmenjali pripravljalni vlogi, ni veljaven. Izkazan tudi ni razlog smotrnosti. V skladu z določbo 67. člena ZPP lahko zgolj Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi. Tovrstnega predloga pa Vrhovnemu sodišču ni podalo niti samo Vrhovno sodišče ni določilo, da naj bi bilo Okrožno sodišče v Mariboru na podlagi 67. člena ZPP pristojno za odločanje v predmetni zadevi. V skladu z določbo 17. člena ZPP velja tudi pravilo o ustalitvi pristojnosti (perpetuatio fori), v skladu s katerim se pristojnost določi po okoliščinah ob vložitvi tožbe, ne glede na na to, da se katera od naveznih okoliščin (npr. sedež stranke) pozneje spremeni. Ob vložitvi tožbe je tožena stranka imela sedež v Ljubljani in je zato Okrožno sodišče v Ljubljani glede na pravilo o ustalitvi pristojnosti tudi pristojno za odločanje v zadevi, pravne podlage za odstop pristojnosti Okrožnemu sodišču v Mariboru pa ni. V skladu z 22. členom ZPP se sodišče lahko izreče za krajevno nepristojno na ugovor tožene stranke, ki ga lahko ta poda najkasneje v odgovoru na tožbo, do razpisa glavne obravnave. Ugovor krajevne pristojnosti pa ni bil podan niti v odgovoru na tožbo, temveč šele v prvi pripravljalni vlogi z dne 15. 3. 2021, to je po vložitvi odgovora na tožbo, niti se ni Okrožno sodišče v Ljubljani izreklo za krajevno nepristojno pred razpisom glavne obravnave, temveč šele po njej (glavna obravnava je bila razpisana 13. 1. 2021, 15. 3. 2021 in 11. 6. 2021). Zato je glede izdaje sklepa o nepristojnosti nastopila prekluzija. Razen tega pa Okrožno sodišče v Mariboru ni izključno pristojno za odločanje o predmetni zadevi. V konkretnem primeru se namreč ne uporabi Zakon o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (v nadaljevanju ZPSVIKOB). V tretjem odstavku 3. člena ZPSVIKOB je namreč določeno, da se ta zakon ne uporablja za tožbeni zahtevek, s katerim nekdanji imetnik uveljavlja kršitve pojasnilne dolžnosti poslovne banke, niti za druge tožbene zahtevke, s katerimi se ne uveljavlja odškodninsko varstvo po 350.a členu Zban-1, ki določa, da lahko delničarji, upniki in drugo osebje, katerih pravice so prizadete zaradi učinkov odločbe Banke Slovenije o izrednem ukrepu, zahtevajo od Banke Slovenije povrnitev škode ob upoštevanju 223.a člena zakona, če dokažejo, da je škoda, ki je nastala zaradi učinkov izrednega ukrepa, višja, kot bi bila v primeru, če izredni ukrep ne bi bil izrečen. ZPSVIKOB se tako uporablja zgolj za zahtevke, ki jih delničarji, upniki in drugo osebje, katerih pravice so prizadete zaradi učinkov odločbe Banke Slovenije o izrednem ukrepu, zahtevajo ob Banke Slovenije. Posledično se ZPSVIKOB ne uporablja za tožbe imenikov vrednostnih papirjev zoper komercialno banko, ne glede na to ali se oškodovanec sklicuje na kršitev pojasnilne dolžnosti banke in poleg ničnostnega uveljavlja tudi kondikcijski zahtevek, niti se ne uporablja za odškodninske zahtevke proti banki, ker ni vložila pravnega sredstva zoper odločbo Banke Slovenije v skladu s 347. členom ZBan-1. Zato je pristojno za odločanje o zahtevku tožeče stranke Okrožno sodišče v Ljubljani.

5. Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.

6. V skladu z določbo prvega odstavka 69. člena ZPP se pravdni stranki lahko sporazumeta o krajevni pristojnosti, če zakon ne določa izključne krajevne pristojnosti kakšnega sodišča, če je to sodišče stvarno pristojno. Tretji in četrti odstavek istega člena pa določata še nadaljnje pogoje za veljavnost navedenega sporazuma: sporazum strank velja le tedaj, ko je v pisni obliki in se nanaša na določen spor ali bodoče spore, ki bi morebiti nastali iz določenega pravnega razmerja, listino o sporazumu pa mora tožeča stranka priložiti že tožbi. Upoštevnost pisnega sporazuma v pravdnem postopku je torej vezana na njegovo sklenitev pred vložitvijo tožbe in na pravočasnost njegove predložitve1. V tej zadevi pa sporazum o krajevni pristojnosti pravdnih strank ni bil niti sklenjen pred vložitvijo tožbe oziroma njene spremembe. Tožena stranka je namreč ugovarjala krajevno pristojnost Okrožnega sodišča v Ljubljani v vlogi (z dne 15. 3. 2021), tožeča stranka pa je nato na poziv sodišča, potem ko je to izdalo sklep o nadaljevanju postopka s pravno naslednico tožene stranke in nato še sklep o dovolitvi objektivne spremembe tožbe, izjavila, da soglaša s toženo stranko, da se kot krajevno pristojno sodišče, tudi iz razloga ekonomičnosti, določi Okrožno sodišče v Mariboru. Sporazum pravdnih strank je tako nastal šele med postopkom na podlagi opisane aktivnosti samega sodišča, ki se je nato izreklo za nepristojno. Zato ne gre za pravočasen sporazum o krajevni pristojnosti, kot ga predvideva navedena zakonska ureditev, ki bi šele omogočil prenos krajevne pristojnosti na Okrožno sodišče v Mariboru. Ob povedanem je tudi nepomembno, ali je tožena stranka pravočasno, torej že najkasneje v odgovoru na tožbo, podala ugovor krajevne nepristojnosti2. 7. Razlogi smotrnosti v smislu 67. člena ZPP v konkretnem primeru ne pridejo v poštev. Treba je odločiti o sporu o krajevni pristojnosti, ki je nastal na podlagi pravnomočnega sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani, ki se je izreklo za nepristojno ter nasprotovanja temu sklepu s strani Okrožnega sodišča v Mariboru, ki z delegirano pristojnosti ne soglaša. Zato je Vrhovno sodišče glede na nastalo procesno situacijo vezano na določbi 24. člena in 25. člena ZPP. Odločiti mora torej o sporu o pristojnosti med dvema okrožnima sodiščema z območja različnih višjih sodišč in ne o predlogu za delegacijo na podlagi 67. člena ZPP. Takšen predlog mora vložiti stranka ali pristojno sodišče ter v njem utemeljiti razloge za to, da se bo lahko pred drugim sodiščem lažje opravil postopek oziroma če so za to podani drugi tehtni razlogi. Takšnega predloga ni, zato je okvir odločanja zamejen s presojo procesne pravilnosti sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani o izreku svoje nepristojnosti.

8. V sporni procesni situaciji torej velja ureditev na podlagi 17. člena ZPP, po katerem velja pravilo o ustalitvi pristojnosti (perpetuatio fori), v skladu s katerim se pristojnost določi po okoliščinah ob vložitvi tožbe, ne glede na to, da se katera od naveznih okoliščin (npr. sedež stranke) pozneje spremeni. Ker je pravilo kogentne narave, je odločilna okoliščina, da je Okrožno sodišče v Ljubljani ob vložitvi tožbe bilo krajevno pristojno, upoštevaje sedež tedaj tožene stranke, in zato še naprej tudi po spremembi sedeža - pravne naslednice tožene stranke ostaja pristojno za odločanje v predmetni zadevi.

9. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejela soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Glej v teoriji D. Wedam Lukič, L. Ude, A. Galič (Ur.) v ZPP s komentarjem, Prva knjiga, Ljubljana 2005, str. 298. 2 Iz podatkov spisa sicer izhaja, da je ugovarjala krajevno pristojnost Okrožnega sodišča v Ljubljani celo še pred tem, ko je tožeča stranka spremenila tožbo tako, da je označila kot toženo stranko pravno naslednico prvotno tožene stranke, v prvi pripravljalni vlogi z dne 15. 3. 2021.