Jedro

Vrhovno sodišče iz vsebine predloga ne more na enostaven način in nedvoumno razbrati, na katero konkretno pravno vprašanje, relevantno za odločitev v zadevi, cilja predlagatelj in s katerimi razlogi utemeljuje napačnost stališč Upravnega sodišča v sodbi.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo zoper sklep Finančne uprave Republike Slovenije, št. DT 4934-42544/2019-1 08-723-20 z dne 8. 3. 2019, s katerim je bila začeta izvršba na premičnine tožnika za poplačilo davčnega dolga v višini 45.950,20 EUR (od tega glavnica 42.375,25 EUR, zamudne obresti 3.524,95 EUR in stroški davčne izvršbe 50,00 EUR).

2. Iz obrazložitve sodbe izhaja, da je tožnik v svoji tožbi ugovarjal utemeljenosti in pravilnosti izvršilnih naslovov na katerih temelji izpodbijani sklep ter utemeljeval diskriminatornost uporabljene zakonske podlage. Upravno sodišče tožniku pojasni, da teh ugovorov ni mogoče uveljavljati v postopku zoper sklep o izvršbi, temveč bi jih moral uveljavljati v pravnih sredstvih vloženih zoper izdane izvršilne naslove.

3. Tožnik (v nadaljevanju predlagatelj) je zoper pravnomočno sodbo vložil predlog za dopustitev revizije. V njem pa ponovno nasprotuje pravilnosti izdanih izvršilnih naslovov.

4. Predlog ni popoln.

5. Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se v upravnem sporu uporablja na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1, v 367. a členu določa, da Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotno uporabo prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.

6. Iz te določbe izhaja, da je revizija kot izredno pravno sredstvo namenjena doseganju navedenih objektivnih ciljev. Temu sledi določba 367. b člena ZPP, ki med drugim določa, da mora predlagatelj v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse (četrti odstavek 367. b člena ZPP). V nasprotnem primeru se predlog za dopustitev revizije zavrže (šesti odstavek istega člena).

7. Navedenim zahtevam predlagatelj ni zadostil. Predlog je namreč vložen kot revizija, v njem pa predlagatelj ni jasno in konkretno navedel oziroma izpostavil spornega pravnega vprašanja, o katerem naj bi odločalo revizijsko sodišče,1 in kratke obrazložitve, zakaj je Upravno sodišče to vprašanje rešilo nezakonito. Jasna opredelitev spornega pravnega vprašanja in s tem povezana kratka predstavitev pravnega problema sta namreč bistvena elementa predloga za dopustitev revizije.

8. Predlagatelj v svojem predlogu zgolj podaja svoja stališča glede uporabljene materialne podlage ter nakazuje kako bi po njegovem mnenju morala biti urejena obdavčitev nepridobitnih zavodov in njegovih ustanoviteljev.

9. Vrhovno sodišče iz take vsebine predloga ne more na enostaven način in nedvoumno razbrati, na katero konkretno pravno vprašanje, relevantno za odločitev v zadevi, cilja predlagatelj in s katerimi razlogi utemeljuje napačnost stališč Upravnega sodišča v sodbi. Predlog je zato na podlagi šestega odstavka 367. b člena ZPP zavrglo.

1 Prim. sklep II DoR 31/2022 z dne 16. 2. 2022, v katerem je Vrhovno sodišče obrazložilo, da ni treba, da predlog vsebuje le eno vprašalno poved oziroma da je v obliki vprašalne povedi. Vprašanje je lahko navedeno tudi drugače, vendar pa mora biti jasno in jedrnato izkristalizirano.