Jedro

Stranka je dolžna priti na narok za glavno obravnavo, čeprav je vložila predlog, da se ta narok preloži. To še posebej, če sodišče naroka ni preklicalo. Zato so v takšnem primeru ko se tožena stranka 1. naroka za glavno obravnavo ne udeleži, pismeno pa tudi ne oporeka takšnemu zahtevku, podani pogoji za izdajo sodbe zaradi izostanka, vključno z ostalimi izpolnjenimi predpostavkami iz 2. odst. 332. čl. ZPP.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Tožena stranka nosi sama svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo zaradi izostanka je prvostopno sodišče naložilo toženi stranki, da plača tožeči stranki 15.198,20 DEM v tolarski protivrednosti po menjalniško prodajnem tečaju NLB d.d. Ljubljana na dan plačila, ter ji povrne pravdne stroške v višini 89.826,00 SIT, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izdaje te odločbe do plačila.

Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Tožena stranka v navedeni zadevi z vabilom za narok tožbe ni prejela, zato ji ni znano, na kaj se tožbeni zahtevek nanaša. Tožena stranka je tudi pismeno zaprosila sodišče za preložitev naroka dne 15.12.1998. Glede na to ni bilo pogojev za izdajo sodbe zaradi izostanka. Navaja še, da tožeča stranka sploh ne obstaja in da se terjatev tožeče stranke nepravilno glasi v tuji valuti.

Pritožba ni utemeljena.

Napačna je trditev tožene stranke v pritožbi, da drugopisa tožbe v navedeni zadevi ni prejela. Iz spisa je namreč razvidno, da je prejela tožena stranka drugopis tožbe s prilogami in pozivom, da nanjo odgovori že dne 16.11.1995. Na priloženi povratnici v spisu je namreč izrecno razviden podpis in žig tožene stranke, ki potrjujeta prejem navedene pošiljke.

Iz spisa tudi ne izhaja, da je tožena stranka dejansko z dopisom z dne 15.12.1998 prosila sodišče, da narok razpisan za dne 22.12.1998 preloži, ker se tak dopis v spisu ne nahaja. Sicer pa tudi v primeru, da bi sodišče tak dopis s strani tožene stranke prejelo ni dolžno, da narok preloži, saj to stori le v primeru, če meni, da obstajajo za to opravičeni razlogi (1. odstavek 116. člena ZPP/77). V vsakem primeru je dolžna stranka na narok za glavno obravnavo priti, čeprav je predlog za preložitev vložila. Bistveno je, da prvostopno sodišče naroka ni preklicalo, zaradi česar se ga je bila dolžna tožena stranka udeležiti. Ne glede na navedeno je imela tožena stranka že od prejema tožbe dalje (dne 16.11.1995) možnost, da bi lahko tožbenemu zahtevku tožeče stranke oporekala s pismeno vlogo. V primeru takšnega postopanja tudi ne bi bilo mogoče izdati sodbe zaradi izostanka.

Neutemeljen je tudi ugovor tožene stranke, da tožeča stranka ne obstaja več. Iz izpiska v sodnem registru je razvidno, da je tožeča stranka v sodnem registru vpisana in da obstaja. Zato navedeni pritožbeni razlog ni utemeljen. Prav tako tudi ni mogoče upoštevati ugovora tožene stranke, da se zahtevek nepravilno nanaša na terjatev v DEM. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sta stranki valutno klavzulo izrecno predvideli v 2. členu medsebojne pogodbe št. 54/93 z dne 14.9.1993. Zato je tožeča stranka tudi lahko vrednost del obračunala v devizni terjatvi (DEM).

Pritožbeni razlogi, ki jih uveljavlja tožena stranka v pritožbi tako niso podani. Prvostopno sodišče je pravilno uporabilo materialnopravne določbe, ni pa podana tudi zatrjevana bistvena kršitev določb pravdnega postopka. Sodba zaradi izostanka je bila izdana v skladu s pogoji, ki jih predpisuje 332. člen ZPP/77. Glede na to je bilo potrebno pritožbo tožene stranke zavrniti kot neutemeljeno in izpodbijano sodbo potrditi v skladu s 368. členom ZPP/77. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na 1. odstavku 166. člena ZPP/77 v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP/77. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.