Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tožena stranka je s sprejemom ponudbe sprejela tudi zahtevo tožeče stranke, da ji bo izročila izdelan geodetski načrt šele po izvršenem plačilu. Torej, da sta določili obveznost plačila pred pregledom in potrditvijo dela .Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožeča stranka izpolnila v roku svojo obveznost izdelave načrta, tožena stranka pa ne svoje obveznosti plačila, tožeča stranka ni odgovorna za zamudo pri izročitvi predmeta izpolnitve.
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
1. Z uvodoma citirano sodbo je sodišče prve stopnje vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 13502/2008 z dne 01. 04. 2008 v prvem in četrtem odstavku izreka ter toženi stranki naložilo v plačilo 711,95 EUR pravdnih stroškov z zamudnimi obrestmi.
2. Tožena stranka se je zoper sodbo pravočasno pritožila, uveljavljala je pritožbene razloge po 1., 2. in 3. točki 338. člena ZPP, s predlogom pritožbenemu sodišču, da ugodi pritožbi, izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Sodišče prve stopnje je ugotovilo kot nesporno dejstvo, da sta pravdni stranki sklenili pogodbo o delu, s katero se je tožeča stranka zavezala izdelati geodetski načrt za določeno parcelo, tožena stranka pa ji zato plačati dogovorjeno ceno 3.280,92 EUR. Kot sporno je obravnavalo vprašanje, ali sta pogodbeni stranki izpolnili svoje pogodbene obveznosti v rokih, ki sta jih dogovorili s pogodbo in v tem smislu utemeljen ugovor tožene stranke, da je tožeči stranki utemeljeno zavrnila plačilo pred izročitvijo izvršenega dela.
6. Podjemnik je dolžan izvršiti delo po dogovoru in pravilih posla (1. odstavek 626. člena OZ). Izvršiti ga mora v določenem času, ne odgovarja pa za zamudo, nastalo zato, ker mu naročnik ni izplačal dolžnega predujma, in sploh za zamudo, nastalo zaradi naročnikovega ravnanja (3. odstavek 626. člena OZ). Naročnik pa ni dolžan izplačati plačila, preden ne pregleda izvršenega dela in ga ne potrdi, razen če ni drugače določeno (3. odstavek 642. člena OZ).
7. V okviru dokazne ocene, izvedene po pravilu iz 8. člena ZPP, za ugotovitev dejstev, pomembnih za odločitev, je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožena stranka s sprejemom ponudbe sprejela tudi zahtevo tožeče stranke, da ji bo izročila izdelan geodetski načrt šele po izvršenem plačilu. Torej, da sta določili obveznost plačila pred pregledom in potrditvijo dela (tretji odstavek 642. člena OZ). Zaključilo je, da bi, če bi tožena stranka v roku plačala izstavljen račun, v dogovorjenem roku tudi prejela od tožeče stranke predmet izpolnitve.
8. Pravilnost dokazne ocene, ki ji nasprotuje tožena stranka s pritožbo, pomeni presojo pravilne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja pa v sporu majhne vrednostni, kot je predmetni spor, ni mogoče uveljavljati, glede na pravilo iz 1. odstavka 458. člena ZPP. Zato pritožbenih trditev, s katerimi tožena stranka izpodbija dokazno oceno sodišča prve stopnje o tem, da se je tožena stranka tožeči stranki zavezala, da ji še pred prejemom geodetskega načrta plača dogovorjeno ceno, pritožbeno sodišče ni presojalo.
9. Glede na ugotovljeno dejansko stanje je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo. Ker je tudi ugotovilo, da je tožeča stranka izpolnila v roku svojo obveznost izdelave načrta, tožena stranka pa ne svoje obveznosti plačila, tožeča stranka ni odgovorna za zamudo pri izročitvi predmeta izpolnitve (3. odstavek 626. člena OZ). Zato v konkretnem primeru zaradi zamude z izpolnitvijo ne pride v poštev uporaba določbe prvega odstavka 104. člena OZ o razvezi pogodbe, v kateri je izpolnitev obveznosti v določenem roku bistvena sestavina pogodbe.
10. S tem pa se izkaže, da je sodišče prve stopnje materialnopravno pravilno zavrnilo neutemeljene ugovore tožene stranke, s katerimi se je branila proti plačilu terjatve. Ker tudi ni storilo nobene bistvene kršitve določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).