Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL Sklep Cst 445/2021

ECLI:SI:VSLJ:2021:CST.445.2021 Gospodarski oddelek

postopek osebnega stečaja smrt stečajnega dolžnika nadaljevanje postopka postopek stečaja zapuščine namen postopka osebnega stečaja namen postopka stečaja zapuščine ustavitev postopka osebnega stečaja pravni interes za nadaljevanje postopka stranke glavnega postopka stečaja zapuščine ugotovitveni sklep
Višje sodišče v Ljubljani
1. december 2021
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Novejša sodna praksa je zavzela stališče, da se postopek osebnega stečaja v primeru smrti stečajnega dolžnika nadaljuje kot stečaj zapuščine.

Nadaljevanje stečajnega postopka zagotavlja varovanje interesov upnikov s poplačilom iz premoženja dolžnika, ki je bil v trenutku smrti insolventen.

Poleg nastanka nepotrebnih stroškov zaradi podvajanja pravnih dejanj, ki zmanjšujejo stečajno maso, in časovnega zamika pri poplačilu upnikov, bi nov postopek tudi na novo določal časovne meje uveljavljanja zahtevkov za izpodbijanje pravnih dejanj dolžnika, kar bi imelo negativne posledice na poplačilo upnikov. Ustavitev postopka osebnega stečaja bi namreč pomenila, da bi prenehali vsi učinki začetka stečajnega postopka, na kar upravičeno opozarja upravitelj, kar bi bilo nedvomno v škodo upnikov.

Smrt dolžnika nima materialnopravnih posledic na pravice upnikov. V trenutku smrti stečajni dolžnik ni imel več upravičenja razpolagati s premoženjem, ki spada v stečajno maso, saj je to zaradi dolžnikove insolventnosti prešlo na stečajnega upravitelja z začetkom postopka osebnega stečaja za račun vseh upnikov stečajnega dolžnika, ki so upravičeni do poplačila iz stečajne mase. Zato tudi na dediče preide samo dolžnikova pravica do morebitnega ostanka stečajne mase po poplačilu vseh terjatev upnikov.

Posledica nadaljevanja postopka osebnega stečaja s postopkom stečaja zapuščine je, da dediči kot nove stranke postopka vstopijo v postopek v zatečenem stanju ob smrti zapustnika.

Izrek

Ptitožbama se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zaradi smrti dolžnika ustavilo postopek osebnega stečaja in posledično razrešilo upravitelja A. A. 2. Zoper sklep se pravočasno pritožujeta upnica in stečajni upravitelj. Upnica izpodbija sklep zaradi bistvenih kršitev določb postopka in napačne uporabe materialnega prava in predlaga, da višje sodišče sklep primarno spremeni in sklene, da se postopek osebnega stečaja nadaljuje kot postopek stečaja zapuščine, oz. podrejeno, da sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Upravitelj uveljavlja vse pritožbene razloge in prav tako predlaga, da se postopek osebnega stečaja nadaljuje kot postopek stečaja zapuščine, oziroma podredno, da se sklep razveljavi in zadevo vrne prvostopnemu sodišču v novo odločanje.

3. Pritožbi sta utemeljeni.

4. Sodišče prve stopnje je postopek osebnega stečaja ustavilo na podlagi smiselne uporabe 81. člena ZPP, ki se uporablja v skladu s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP, ker je zavzelo stališče, da je s smrtjo stečajnega dolžnika kot fizične osebe nastopila okoliščina, ki onemogoča vodenje stečajnega postopka nad premoženjem fizične osebe. Pojasnilo je, da po 132. členu Zakona o dedovanju (ZD) pokojnikova zapuščina preide po samem zakonu na njegove dediče v trenutku njegove smrti. Posledično naj postopka osebnega stečaja ne bi bilo več mogoče voditi, saj za nadaljevanje postopka osebnega stečaja kot postopka stečaja zapuščine v ZFPPIPP ni podlage. V tej zadevi ni znana niti dokončno priznana višina terjatev niti obseg stečajne mase, saj pravde za ugotovitev obstoja terjatev ter izpodbojne in druge tožbe še niso končane, zato upravitelj še niti ni začel z unovčevanjem premoženja, zaradi česar ni moč trditi, da bo sploh prišlo do stečaja zapuščine, ki jo mora ugotoviti sodišče v zapuščinskem postopku. Stališča nemške sodne prakse, na katero se sklicuje Višje sodišče v Ljubljani v primerljivi odločbi Cst 280/2019, pa v našem pravnem sistemu niso neposredno uporabljiva.

5. Sodišče prve stopnje se je sklicevalo na sodno prakso, in sicer VSL sklep Cst 660/2018, pri tem pa je spregledalo, da so bila stališča iz citiranega sklepa (kot tudi iz sklepa Cst 142/2019) presežena z več kasnejšimi odločbami, in sicer VSL sklepi Cst 280/2019, Cst 545/2019 in II Cpg 666/2020. Novejša sodna praksa je zavzela stališče, da se postopek osebnega stečaja v primeru smrti stečajnega dolžnika nadaljuje kot stečaj zapuščine. Takšno je tudi večinsko stališče pravne teorije.1

6. Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbenim stališčem, da v primerih, ko stečajni dolžnik umre med postopkom osebnega stečaja, ni smiselna ustavitev postopka (tako tudi VSL sklep Cst 545/2019 in II Cpg 666/2020). Če zakon dejstvu smrti dolžnika ne določi zakonske posledice končanja postopka, se praviloma postopek ne konča, razen če iz namena samega postopka ne izhaja drugače (prim. peti odstavek 81. člena ZPP). Iz namena obeh postopkov (postopka osebnega stečaja in stečaja zapuščine) pa ne izhaja drugače. Njun namen je poplačilo upnikov iz dolžnikovega premoženja po načelu enakega obravnavanja nezavarovanih upnikov (382. člen ZFPPIPP, ki določa namen postopka osebnega stečaja, in 415. člen ZFPPIPP, ki določa namen stečaja zapuščine), (prim. VSL sklep Cst 280/2019).

7. Enak namen postopka osebnega stečaja in postopka stečaja zapuščine kaže na smotrnost kontinuitete postopka zaradi insolventnosti v primeru smrti stečajnega dolžnika po začetku postopka osebnega stečaja. Nadaljevanje stečajnega postopka zagotavlja varovanje interesov upnikov s poplačilom iz premoženja dolžnika, ki je bil v trenutku smrti insolventen. Ker je tudi stečajna masa za poplačilo upnikov enaka, ni razloga, da bi se postopek osebnega stečaja zaradi smrti dolžnika ustavil, saj bi se takoj po smrti dolžnika lahko začel stečaj zapuščine.2

8. Upravitelj v pritožbi upravičeno opozarja na stroškovne posledice v primeru ustavitve postopka osebnega stečaja zaradi smrti dolžnika in eventuelnega začetka postopka stečaja zapuščine. Slednji lahko vplivajo tako na položaj upnikov kot dedičev, saj bo prav nanje v končni fazi prevaljeno celotno finančno breme ustavitve že začetega in deloma že izpeljanega postopka osebnega stečaja ter začetka od tega povsem ločenega postopka stečaja zapuščine, v katerem bo (kljub nespremenjenemu obsegu stečajne mase) potrebno ponoviti faze postopka, ki so že bile izvedene v postopku osebnega stečaja. Poleg nastanka nepotrebnih stroškov zaradi podvajanja pravnih dejanj, ki zmanjšujejo stečajno maso, in časovnega zamika pri poplačilu upnikov, bi nov postopek tudi na novo določal časovne meje uveljavljanja zahtevkov za izpodbijanje pravnih dejanj dolžnika, kar bi imelo negativne posledice na poplačilo upnikov. Ustavitev postopka osebnega stečaja bi namreč pomenila, da bi prenehali vsi učinki začetka stečajnega postopka, na kar upravičeno opozarja upravitelj, kar bi bilo nedvomno v škodo upnikov.

9. V skladu s 389. členom ZFPPIPP v stečajno maso v postopku osebnega stečaja spada vse dolžnikovo premoženje, ki ga ima ta ob začetku postopka, ali ga pridobi med postopkom, razen premoženja, ki je izvzeto iz stečajne mase in nerubljivega dela osebnih prejemkov. Stečajnemu dolžniku po začetku postopka osebnega stečaja ostane glede premoženja, ki spada v stečajno maso, samo pravica do ostanka tega premoženja po poplačilu vseh terjatev upnikov. Po 132. členu Zakona o dedovanju (ZD) pokojnikova zapuščina preide po samem zakonu na njegove dediče v trenutku njegove smrti. Dediči kot univerzalni pravni nasledniki vstopijo v vse pravne položaje zapustnika. Nanje preidejo zapustnikove premoženjske pravice, ki jih je ta imel ob smrti. Hkrati nanje preidejo tudi vse zapustnikove obveznosti do višine vrednosti zapuščine (prvi odstavek 142. člena ZD). Smrt dolžnika nima materialnopravnih posledic na pravice upnikov. V trenutku smrti stečajni dolžnik ni imel več upravičenja razpolagati s premoženjem, ki spada v stečajno maso, saj je to zaradi dolžnikove insolventnosti prešlo na stečajnega upravitelja z začetkom postopka osebnega stečaja za račun vseh upnikov stečajnega dolžnika, ki so upravičeni do poplačila iz stečajne mase. Zato tudi na dediče preide samo dolžnikova pravica do morebitnega ostanka stečajne mase po poplačilu vseh terjatev upnikov.

10. Iz upraviteljeve pritožbe in njegovih poročil v spisu izhaja, da stečajna masa obstaja, v teku so tudi pravde po izpodbojnih in drugih tožbah, ki jih je upravitelj vložil zaradi oškodovanja upnikov, nekatere med njimi so že končane. Čim pa stečajna masa obstaja, čeprav po ugotovitvah prvostopenjskega sodišča njen obseg še ni dokončno ugotovljen, se predpostavlja, da obstaja tudi pravni interes upnikov za nadaljevanje postopka zaradi (vsaj delnega) poplačila njihovih terjatev.

11. Po določilu 1. točke prvega odstavka 417. člena ZFPPIPP je stranka glavnega postopka stečaja zapuščine tudi zapustnikov dedič, razen če se je odpovedal dediščini. Posledica nadaljevanja postopka osebnega stečaja s postopkom stečaja zapuščine je, da dediči kot nove stranke postopka vstopijo v postopek v zatečenem stanju ob smrti zapustnika. Od tega trenutka dalje je treba dedičem priznati procesno upravičenje za uveljavljanje varstva njihovih interesov v stečajnem postopku.

12. Glede na navedeno pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbenemu stališču, da se postopka osebnega stečaja ne ustavi, ampak se ta zaradi smrti stečajnega dolžnika lahko nadaljuje kot stečaj zapuščine. Po stališču pravne teorije pa je treba izdati ugotovitveni sklep o nadaljevanju postopka kot postopka stečaja zapuščine, ki ga je potrebno objaviti in tudi vročiti dedičem, če so sodišču skupaj z naslovi znani.3 Pri tem je smotrno pozvati upravitelja, da te podatke sporoči sodišču in o postopku obvesti zapuščinsko sodišče. 13. Glede na navedeno je bilo treba pritožbama ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Napotila prvostopenjskemu sodišču so razvidna iz gornje obrazložitve.

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

1 Prim. dr. Nina Plavšak: Komentar ZFPPIPP, E-izdaja, Tax-Fin-Lex, d. o. o., Ljubljana, 2017; in nekoliko drugače (da se postopek osebnega stečaja tudi po smrti dolžnika nadaljuje kot postopek osebnega stečaja) dr. Nina Plavšak: Zbornik Dnevni insolvenčnega prava, 2020; Mateja Levstek: Postopek osebnega stečaja v primeru smrti dolžnika z vidika insolvenčnega prava, Pravosodni bilten, Ljubljana, letnik XLII/2021, št. 2, stran 141; Franc Seljak: Šola insolvenčnega prava, 2019 (avtor je tu sicer zavzel stališče, da zaradi smrti dolžnika v osebnem stečaju pride do prekinitve postopka po 1. točki prvega odstavka 205. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP, vendar je po cit. določbi smrt stranke razlog za prekinitev postopka le v primeru, če ta nima pooblaščenca; v konkretnem primeru pa ima dolžnik pooblaščenca, zato tudi iz tega razloga ni podlage za prekinitev postopka - tako tudi VSL sklep Cst 545/2019).

2 S smrtjo stečajnega dolžnika se stečajna masa sicer lahko poveča še za predmete in prejemke, ki so bili izvzeti iz stečajne mase v postopku osebnega stečaja. V stečajno maso v postopku stečaja zapuščine namreč spada vse zapustnikovo premoženje, ki ga je imel ob smrti (2. člen ZD).

3 Prim. Mateja Levstek, navedena publikacija, str. 143.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia