Jedro

S tem, ko je tožena stranka zavrnila tožnikov predlog za podaljšanje roka, ki mu je bil s sklepom o dovolitvi izršbe določen za prostovoljno izvršitev obveznosti, naloženih z inšpekcijsko odločbo, po presoji sodišča ni odločila o kakšni materialnopravni pravici, obveznosti oziroma pravni koristi tožnika in zato izpodbijani sklep ni upravni akt v smislu prej citiranega prvega odstavka 2. člena ZUS-1, prav tako pa tudi ne gre za sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, zoper katerega bi bilo mogoče samostojno sodno varstvo v upravnem sporu. Izpodbijani sklep se namreč nanaša le na tek izvršilnega postopka po izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe in vpliva na čas oprave procesnih dejanj v postopku izvršitve inšpekcijske odločbe. O tožnikovi obveznosti je bilo namreč odločeno z izvršilnim naslovom, to je z inšpekcijsko odločbo, z izpodbijanim sklepom pa se odločitev, ki je vsebovana v inšpekcijski odločbi, ni spremenila.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Inšpektor Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območna enota Koper, Inšpekcijska pisarna Postojna (v nadaljevanju prvostopenjski organ ali inšpektor) je z odločbo, št. 06122-1868/2019/8 z dne 8. 1. 2020 (v nadaljevanju inšpekcijska odločba), tožniku naložil, da mora na zemljišču s parc. št. 2182 k.o. ... odstraniti objekt tlorisnih dimenzij 7,0 m x 5,0, nadalje del objekta etažne višine P + M, drugi del etažne višine P in prizidek na vzhodni strani objekta tlorisnih dimenzij 0,60 m - 3,60 m x 4,10 m - 6,70 m etažne višine K, ter vzpostaviti prejšnje stanje. Dne 4. 11. 2020 je inšpektor tožniku izdal sklep o dovolitvi izvršbe, št. 06122-1868/2019/23 (v nadaljevanju sklep o dovolitvi izvršbe), s katerim je določil, da bo, kolikor tožnik ne bo na svoje stroške do 20. 8. 2021 odstranil objekta, kot to določa inšpekcijska odločba, opravljena izvršba po drugi osebi.

2. Tožnik je z vlogo z dne 17. 8. 2021 pri prvostopenjskemu organu zaprosil za podaljšanje roka, določenega v sklepu o dovolitvi izvršbe z dne 4. 11. 2020 vsaj za eno leto. Prvostopenjski organ je s sklepom, št. 06122-1868/2019/43 z dne 25. 8. 2021 (v nadaljevanju izpodbijani sklep), tožnikov predlog za podaljšanje roka zavrnil. Tožnik je zoper to odločitev vložil pritožbo, ki jo je Ministrstvo za naravne vire in prostor z odločbo, št. 0612-33/2020/17 z dne 6. 3. 2023, zavrnilo, nato pa vložil še tožbo v upravnem sporu, s katero je sodišču predlagal, naj izpodbijani sklep odpravi in vrne prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje, tožena stranka pa naj mu povrne stroške postopka.

K točki I izreka:

3. Tožba ni dovoljena.

4. V upravnem sporu odloča sodišče o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika, o zakonitosti drugih aktov pa samo, če tako določa zakon (prvi odstavek 2. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). Upravni akt po ZUS-1 je upravna odločba in drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta (drugi odstavek 2. člena ZUS-1). Po določbi drugega odstavka 5. člena ZUS-1 se v upravnem sporu lahko izpodbijajo tudi tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan.

5. Predmet obravnavane zadeve je sklep, s katerim je prvostopenjski organ na podlagi določbe tretjega odstavka 293. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP)1 zavrnil tožnikov predlog za podaljšanje roka, ki mu je bil s sklepom o dovolitvi izvršbe določen za prostovoljno izvršitev obveznosti, naloženih z inšpekcijsko odločbo. S tem, ko je tožena stranka zavrnila tožnikov predlog za podaljšanje roka, po presoji sodišča ni odločila o kakšni materialnopravni pravici, obveznosti oziroma pravni koristi tožnika in zato izpodbijani sklep ni upravni akt v smislu prej citiranega prvega odstavka 2. člena ZUS-1, prav tako pa tudi ne gre za sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, zoper katerega bi bilo mogoče samostojno sodno varstvo v upravnem sporu. Izpodbijani sklep se namreč nanaša le na tek izvršilnega postopka po izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe in vpliva na čas oprave procesnih dejanj v postopku izvršitve inšpekcijske odločbe. S tem, ko tožena stranka ni ugodila tožnikovemu predlogu za podaljšanje roka za prostovoljno izvršitev obveznosti, ki mu je bil določen s sklepom o dovolitvi izvršbe, je bilo namreč odločeno (le) o tem, da se tak predlog zavrne, ni pa bilo z izpodbijanim sklepom odločeno o tožnikovi obveznosti (oziroma pravici ali pravni koristi). Vsebina izpodbijanega sklepa se torej nanaša izključno na čas, v katerem bodo opravljena izvršilna dejanja, ne pa na njihov obseg ali vsebino. O tožnikovi obveznosti je bilo namreč odločeno z izvršilnim naslovom, to je z inšpekcijsko odločbo, z izpodbijanim sklepom pa se odločitev, ki je vsebovana v inšpekcijski odločbi, ni spremenila.2 Poleg tega iz določbe tretjega odstavka 293. člena ZUP tudi ne izhaja, da bi bilo podaljšanje roka za prostovoljno izvršitev obveznosti v izvršilnem postopku pravica strank, ki bi bila lahko iztožljiva, saj je organu, pristojnemu za izvršbo, dano pooblastilo za odločanje po prostem preudarku o predlogu stranke za odlog izvršbe (torej za podaljšanje roka za prostovoljno izvršitev obveznosti) le, če je zoper izvršilni naslov vložena pritožba.3

6. Ker glede na obrazloženo izpodbijani sklep ni (upravni) akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, je sodišče tožbo na podlagi določbe 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 kot nedovoljeno zavrglo.

K točki II izreka:

7. Odločitev o stroških temelji na 4. odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrže. 1 Po tretjem odstavku 293. člena ZUP se upravna izvršba lahko izjemoma odloži tudi na predlog zavezanca ali upravičenca, če je bilo zoper izvršbo oziroma izvršilni naslov vloženo pravno sredstvo, pa bi z izvršbo verjetno nastala nepopravljiva škoda. 2 Smiselno enako v sklepih Vrhovnega sodišča RS I Up 451/2013 z dne 19. 12. 2013, I Up 83/2013 z dne 4. 7. 2013, I Up 158/2021 z dne 5. 4. 2023, tudi v več sklepih Upravnega sodišča, npr. II U 10/2018 z dne 18. 11. 2020, II U 451/2019 z dne 1. 6. 2022, I U 190/2021 z dne 23. 3. 2021. 3 Tako sklep Vrhovnega sodišča RS v zadevi I Up 100/2011 z dne 2. 3. 2011, enako tudi sklep Upravnega sodišča I U 190/2021 z dne 23. 3. 2021.