Jedro

Tožničina dejanska pokojninska osnova je znašala 624.714,98 SIT, z upoštevanje dela plače za notranji odkup delnic pa bi znašala 630.101,21 SIT. Torej bi samo še bolj presegla najvišjo, zakonsko limitirano pokojninsko osnovo, od katere je bilo dopustno zakonito odmeriti sorazmerni del starostne pokojnine.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb št. ... z dne 21. 1. 2016 in št. ... z dne 15. 6. 2015, ponovno odmero starostne (pravilno: sorazmernega dela starostne) pokojnine od 1. 8. 2005 dalje v višini 1.479,23 EUR mesečno z vsemi nadaljnjimi uskladitvami od 1. 8. 2005 ter izplačilo razlik med že izplačanimi zneski in pripadajočimi višjimi zneski pokojnine z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Presodilo je, da sta izpodbijana zavrnilna upravna akta pravilna in zakonita, saj ob vštetju dela plač za notranji odkup delnic v pokojninsko osnovo, pokojnina ne bi mogla biti odmerjena v višjem znesku, ker je bila leta 2005 odmerjena od najvišje pokojninske osnove.

2. Sodbo izpodbija tožnica zaradi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotno uporabljenega materialnega prava. Predlaga njeno spremembo v smeri odprave upravnih odločb, odmero višje pokojnine od 1. 8. 2005 dalje, izplačilo razlike z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Poleg tega zahteva, da ji tožena stranka izplača preveč plačane prispevke nad limitirano osnovo v višini 219.106,33 SIT neto povprečno letno, po povprečni stopnji 15,5 % ter od zneska 42.222,90 SIT, od plač, zadržanih za notranji odkup, prav tako po 15,5 %.

Navaja, da je bilo z odločbo z dne 11. 8. 2005 ugotovljeno, da znaša njena dejanska pokojninska osnova 624.714,98 SIT, in da je na dan upokojitve 1. 8. 2005 znašala pokojninska doba, dopolnjena v Sloveniji 35 let in 5 mesecev. Torej le 7 mesecev manj od predpisane za upokojitev. Zaradi manjkajočih sedmih mesecev je bila pokojnina odmerjena ob upoštevanju delovne dobe, dopolnjene v Hrvaški, ki je znašala 1 leto, 22 (?) mesecev in 16 dni, nato pa pravilno od skupnega odstotka odmerjen sorazmerni del v višini 511.154,20 SIT.

Uredba 883/2004 določa, da se pri izračunu sorazmernega dela pokojnine upošteva izključno plače in zavarovalne osnove, kar je bilo tudi storjeno pri odmeri sorazmernega dela njene pokojnine. Sorazmerni del pokojnine je bil nato še usklajen. Ker pa je na dan upokojitve najvišja pokojninska osnova znašala 410.994,88 SIT, je to zmanjšalo slovenski del pokojnine. Leta 2011 je v skladu z ZPIZ izpolnila pogoj za starostno upokojitev z nepolno delovno dobo. Pokojnina za dobo, dopolnjeno v R Sloveniji bi bila višja od najvišje pokojninske osnove, vendar je zavod zavrnil njeno zahtevo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Tožnica v laični pritožbi ne navaja ničesar takega, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost prvostopenjske sodbe. Sodba je izdana ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu. V postopku ni prišlo niti do procesnih kršitev iz 2. odst. 339. člena Zakona o pravdnem postopku1 (ZPP), na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti.

Zavrnilna sodba je utemeljena z odločilnimi dejanskimi in pravilnimi pravnimi razlogi, ki jih pritožbeno sodišče ne ponavlja, temveč na pritožničino izvajanje dodaja predvsem naslednje.

5. V zadevi gre za izpodbojno tožbo zoper upravni odločbi z dne 15. 6. 2015 in 21. 1. 2016. V predsodnem postopku je bilo odločeno, da se tožnici kot uživalki sorazmernega dela starostne pokojnine, pravnomočno priznane2 od 1. 8. 2005 dalje, še naprej izplačuje v nespremenjenem znesku. Ugotovljeno je bilo, da del plače iz leta 1990, namenjen za notranji odkup delnic ne pogojuje odmere višje pokojnine, ker je bila že leta 2005 odmerjena od najvišje, zakonsko limitirane pokojninske osnove (410.994,88 SIT), saj je bila dejanska pokojninska osnova, ki je znašala 624.714,98 tedanjih SIT, višja od najvišje pokojninske osnove.

V tem sodnem postopku gre za presojo upravnih odločb, izdanih v zvezi z odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. U-I-239/14-10, Up-1169/12-24 z dne 26. 3. 20153 (odločba US). V ustavno sodni presoji je bilo ugotovljeno, da je bil ZPIZ-14 v neskladju z Ustavo RS, kjer ni urejal posebnega izrednega pravnega sredstva, t. i. nepravne obnove upravnega postopka. Uživalcem pokojnin je omogočena ponovna odmera zaradi odprave morebitnih prikrajšanj, nastalih ob uporabi protiustavne 4. alineje 46. člena ZPIZ-92. 6. Vendar pa v predmetni zadevi ni pogojev za pozitivno odločitev o tožbenem zahtevku, saj ni izpolnjen dejanski stan iz odločbe US. Pri odmeri sorazmernega dela starostne pokojnine leta 2005 zaradi preseganja dejanske pokojninske osnove od najvišje pokojninske osnove, določene v tedaj veljavnem Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju5 (ZPIZ-1) ni prišlo do prikrajšanja pritožnice, čeprav pri oblikovanju pokojninske osnove ni bil upoštevan del plače iz leta 1990, namenjen za notranji odkup delnic A. d. d., kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje in pred njim že tožena stranka. Od najvišje pokojninske osnove, ki je bila določena v višini štirikratnika najnižje pokojninske osnove je bilo potrebno v skladu z 49. členom ZPIZ-1 odmeriti pokojninsko dajatev vselej, če je odmera od zavarovančeve dejanske pokojninske osnove, skupaj s pripadajočimi uskladitvami presegla znesek starostne pokojnine za enako pokojninsko dobo, odmerjeno od najvišje pokojninske osnove.

7. Tožničina dejanska pokojninska osnova je znašala 624.714,98 SIT, z upoštevanje dela plače za notranji odkup delnic pa bi znašala 630.101,21 SIT. Torej bi samo še bolj presegla najvišjo, zakonsko limitirano pokojninsko osnovo, od katere je bilo dopustno zakonito odmeriti sorazmerni del starostne pokojnine. To pa je tudi edino odločilno za razsojo predmetne zadeve.

8. Za pritožbeno rešitev zadeve preostale pritožbene navedbe pravno niso relevatne in ne pogojujejo drugačne odločitve od izpodbijane. V predsodnem, niti tem sodnem postopku ni dopustno razpravljanje o dejstvih ali pravnih vprašanjih izven okvirja odločbe US. Tudi sicer ni logično pritožničino zatrjevanje, da naj bi pokojnina, ob upoštevanju najvišje pokojninske osnove 410.994,88 SIT znašala 354,08 SIT in ne 336.284,17 SIT. Znesek 354,08 SIT zagotovo ni višji od 336.284,17 SIT. Enako velja za trditev, da bi pokojnina na dan 1. 8. 2005 morala znašati za 5,134 % več, kot že odmerjena od najvišje pokojninske osnove.

9. Zahteva pritožnice na vračilo prispevkov, vplačanih za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ni upoštevna. Ker takšen zahtevek pred prvostopenjskim sodiščem ni bil postavljen, o njem z izpodbijano sodbo ni razsojeno. V skladu s 184. členom ZPP bi bilo mogoče tožbo v navedeni smeri spremeniti kvečjemu do konca glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje. Pritožbeno sodišče s tem v zvezi le še pojasnjuje, da v veljavni sistemski ureditvi ni nobene zakonske podlage za vračilo plačanih prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

10. Zaradi obrazloženega je potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in na podlagi 353. člena ZPP potrditi sodbo sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 73/2007 s spremembami. 2 Z upravno odločbo št. ... z dne 11. 8. 2005. 3 Ur. l. RS, št. 30/2015. 4 Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami. 5 Ur. l. RS, št. 106/1999 s spremembami.