Jedro

Golo opravičilo sodnemu osebju za izostanek z naroka ni predlog za vrnitev v prejšnje stanje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 18336/2012 z dne 13. 2. 2012 v veljavi za 815,34 EUR z obrestmi ter za izvršilne stroške. Zaradi delnega umika tožbe je za 698,21 EUR postopek ustavilo. Ugotovilo je, da toženkina v pobot stavljena terjatev 1521,22 EUR ne obstoji, naložilo pa ji je v povračilo še 124 EUR tožničinih pravdnih stroškov, kar mora plačati v 8 dneh, če zamudi, pa z ustreznimi obrestmi.

2. Toženka se proti sodbi pritožuje, pravi, da ji je sodišče onemogočilo enakopravno obravnavanje, ker ni upoštevalo njenega predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Navaja, da sta na narok namreč z možem zamudila zaradi prometne nesreče, kar naj bi sodnici obširno razložila in podala predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Kot neresnično torej izpodbija navedbo v sodbi, da tega predloga ni podala. Tudi dejansko stanje je po mnenju pritožnice napačno ugotovljeno, ker ni bil upoštevan njen predlog za zaslišanje izvedenca avtomobilske stroke in izvajalca popravila. Sodišču očita, da je upoštevalo zgolj izjavo njenega moža, ki pa ni strokovnjak. Zanika, da bi dobila zapisnik iz naroka 26. 2. 2014 skupaj z listinami, kot piše v sodbi, zoperstavlja pa se tudi datumu izdane sodbe, saj je bil na ta dan izveden šele narok.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Trditev pritožnice, da je predlog za vrnitev v prejšnje stanje (zaradi opravičljive zamude na narok) podala, ne drži. Na narok 26. 2. 2014 ob 13.00 uri res ni pristopila. Po koncu naroka (končan je bil ob 13.39), ob 13.45, je toženka očitno prišla v sodno pisarno, saj je v spisu uradni zaznamek, da se je tedaj zglasila na „vpisniku“ in povedala, da je zaradi težav v prometu zamudila. To pa ne pomeni, da je vložila predlog za vrnitev v prejšnje stanje, saj golo ustno pojasnilo oz. opravičilo zamude sodnemu osebju to ni. Vrnitve v prejšnje stanje pritožnica ni niti predlagala niti ni take vloge vložila. Vloga se pri sodišču vloži v pisni obliki (1. odst. 105.b čl. Zakona o pravdnem postopku; ZPP).

6. Toženki je bila vročena kopija zapisnika iz navedenega naroka, katerega je bila zamudila, kar izkazuje uradni zaznamek uradne osebe istega dne. Prilog k zapisniku (listinskih dokazov) ni bilo, je pa vse tožničine listinske dokaze toženka prejela; ti so bili priloženi k dopolnitvi tožbe z dne 17. 7. 2012 in k vlogi z dne 11. 9. 2012. Prejem obojega izkazujeta vročilnici, in sicer z dne 7. 7. 2012 in z dne 19. 9. 2012. 7. Prvostopenjsko sodišče je pravilno uporabilo materialno pravo, čemur pritožnica obrazloženo niti ne nasprotuje, absolutnih bistvenih kršitev postopka pri tem ni storilo, ker gre za spor majhne vrednosti, pa se sodba ne more izpodbijati zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja in kršitve določb pravdnega postopka po 1. odst. 339. čl. ZPP (1. odst. 458. čl. ZPP). Pritožničinih očitkov zoper ugotovljeno dejansko stanje torej ni bilo mogoče upoštevati.

8. Pritožnici še pojasnilo, da nosi pisna izdelava sodbe datum zaključka glavne obravnave, če sodba ni ustno razglašena, marveč se strankam vroči, to pa v tridesetih dneh od dneva, ko je bila glavna obravnava končana (321. čl. ZPP).

9. Ker tudi v okviru preizkusa po uradni dolžnosti (2. odst. 350 čl. ZPP) pritožbeno sodišče v izpodbijani sodbi ni našlo napak, jo je potrdilo, pritožbo pa zavrnilo (353. čl. ZPP). Na podlagi pooblastila iz 5. odst. 458. čl. ZPP je o tem odločilo po sodnici posameznici.