Jedro

Ne drži, da bi moralo sodišče ob preizkušanju pogojev za izdajo začasne odredbe presojati tudi, ali iz listine, ki je bila podlaga za izdajo sklepa o izvršbi, sploh izhaja zaveza dolžnika, saj dolžnik predlogu za izdajo sklepa o izvršbi ne predloži verodostojnih listin. Sodišče v postopku izdaje predhodne odredbe ne preverja zakonitosti odločbe, ki je podlaga za njeno izdajo, saj bi po pomenilo že odločanje o utemeljenosti tožbenega zahtevka.

Samo dejstvo, da dolžnik izkazuje določen bilančni dobiček, še ne pomeni, da je dolžnik tudi likviden in to tudi ne kaže na to, da finančno stanje dolžnika ne bi bilo slabo. Delež obveznosti v kapitalu dolžnika je namreč izjemno visok, to pa v povezavi z izkazano nelikvidnostjo – dolžnikove kratkoročne obveznosti izrazito presegajo kratkoročna sredstva in ob upoštevanju, da ima dolžnik blokirane vse transakcijske račune, predstavlja nevarnost za uveljavitev upnikove terjatve.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se izpodbijana sklepa potrdita.

II. Vsaka stranka nisi svoje stroške v zvezi s pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanima sklepoma zavrnilo ugovora dolžnika zoper izdani predhodni odredbi, da se za zavarovanje upnikove terjatve v znesku 49.835,95 EUR s pripadki prepove organizacijam za plačilni promet, da dolžniku ali komu drugemu po njegovem nalogu izplača iz njegovega računa denarni znesek, za katerega je dovoljena, vpis zastavne pravice v sodnem registru na poslovnem deležu dolžnika v družbi K. d.o.o., vpis predznambe zastavne pravice na nepremičninah oziroma deležih na nepremičninah v lasti dolžnika ter rubež denarnih terjatev, ki jih ima dolžnik do svoje dolžnice A., s prepovedjo dolžnikovi dolžnici poravnati terjatve dolžniku ter s prepovedjo dolžniku izterjati terjatve ali z njimi kako drugače razpolagati. Oba sklepa o zavarovanju je sodišče prve stopnje obdržalo v veljavi.

2. Dolžnik je v pritožbah zoper sklepa o izdaji začasnih odredb uveljavljal pritožbene razloge napačne ugotovitve dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava ter bistvenih kršitev določb postopka s predlogom višjemu sodišču, da izpodbijana sklepa spremeni tako, da ju razveljavi, ter postopek zoper dolžnika ustavi in upniku naloži povrnitev stroškov.

3. Upnik je v obeh odgovorih na pritožbo predlagal, da višje sodišče pritožbi kot neutemeljeni zavrne in dolžniku naloži plačilo stroškov.

4. Pritožbi nista utemeljeni.

5. Nima prav pritožba, da ni mogoče šteti, da upnik razpolaga z odločbo domačega sodišča, ki se glasi na denarno terjatev in še ni izvršljiva. Sodišče prve stopnje je (večkrat) obširno pojasnilo, da se predhodna odredba izda na podlagi odločbe domačega sodišča, ki se glasi na denarno terjatev in še ni izvršljiva, če izkaže upnik za verjetno nevarnost, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena (prvi odstavek 257. člena ZIZ). Navedlo je, da takšno odločbo predstavlja sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine VL148388/2011 z dne 14.10.2011 v njegovem dajatvenem delu in odločitvi o izvršilnih stroških. Sklep še ni postal izvršljiv, saj je dolžnik zoper njega vložil ugovor, Okrajno sodišče v Ljubljani pa je sklep o izvršbi nato razveljavilo v delu, v katerem je dovoljena izvršba in zadevo odstopilo v reševanje Okrožnemu sodišču v Ljubljani. Izvršilno sodišče sklepa o izvršbi ni razveljavilo v delu, v katerem je dolžniku naloženo plačilo in v delu glede stroškov.

6. Prav tako nima prav pritožnik, da bi moralo sodišče ob preizkušanju pogojev za izdajo začasne odredbe presojati tudi, ali iz listine, ki je bila podlaga za izdajo sklepa o izvršbi sploh izhaja zaveza dolžnika, saj dolžnik predlogu za izdajo sklepa o izvršbi ne predloži verodostojnih listin. Sodišče v postopku izdaje predhodne odredbe ne preverja zakonitosti odločbe, ki je podlaga za njeno izdajo, saj bi po pomenilo že odločanje o utemeljenosti tožbenega zahtevka.

7. Višje sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da v postopku za izdajo predhodne odredbe ni mogoče upoštevati navedb pritožnika v zvezi z nastankom škode zaradi izdane predhodne odredbe, saj ne-nastanek škode ni pogoj za njeno izdajo.

8. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je upnik verjetno izkazal slabo finančno stanje dolžnika oziroma pogoj objektivne nevarnosti iz prvega odstavka 257. člena ZIZ. Pri tem so neutemeljene pritožbene navedbe, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da ima dolžnik veliko odprtih terjatev do svojih dolžnikov, iz katerih bo najverjetneje dobil sredstva, iz katerih bo lahko poplačal svoj dolg. Dolžnik namreč teh navedb ne specificira in zanje ne predloži nobenih dokazov. Višje sodišče ocenjuje, da je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da samo dejstvo, da dolžnik izkazuje določen bilančni dobiček, še ne pomeni, da je dolžnik tudi likviden in to tudi ne kaže na to, da finančno stanje dolžnika ne bi bilo slabo. Delež obveznosti v kapitalu dolžnika je namreč izjemno visok, to pa v povezavi z izkazano nelikvidnostjo – dolžnikove kratkoročne obveznosti izrazito presegajo kratkoročna sredstva in ob upoštevanju, da ima dolžnik blokirane vse transakcijske račune, predstavlja nevarnost za uveljavitev upnikove terjatve. Dolžnik v pritožbi neutemeljeno ponavlja očitke, da sodišče ni pregledalo, ali obstoji še kakšno premoženje, ki bi lahko služilo za poplačilo terjatve. Trdi, da ima dolžnik ima še premičnine in nepremičnine, ki niso v celoti zastavljene. Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da dejstvo, da ima dolžnik še kakšno drugo premoženje, ki ni v celoti zastavljeno, glede na vse prej navedeno, ne spremeni ugotovitve sodišča o obstoju nevarnosti za uveljavitev upnikove terjatve. Višje sodišče pa pripominja, da dolžnik v zvezi s temi trditvami ni specificiral, katero za katero premoženje gre, in da ni odgovoril na upnikove trditve, da je del premoženja, ki ni zastavljen, zelo majhen.

9. Nima prav pritožba, da bi bilo za ekonomsko oceno podjetja potrebno pripraviti cenitev pravne osebe. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je za izkaz objektivne nevarnosti dovolj, da upnik s stopnjo verjetnosti izkaže stanje, ki bi lahko resno ogrozilo bodočo uveljavitev terjatve.

10. Višje sodišče ocenjuje, da je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo visoko zadolženost družbe K. d.o.o. in s tem nizko vrednost poslovnega deleža dolžnika v tej družbi. Poleg tega pa upnik opozarja tudi na to, da je dolžnikov delež že obremenjen z zastavno pravico upnika G. d.o.o..

11. Pritožnik navaja, da do A. nima imel nobene terjatve, ki bi jo lahko od nje izterjal na podlagi pogodbe o nakupu nepremičnin. Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da iz zemljiške knjige ter dolžnikovih navedb izhaja, da je A. na nepremičninah, za katere je bila izdana predhodna odredba, vpisana kot lastnica. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo še ne dokazuje, da je A. tudi v celoti plačala kupnino po pogodbi, dokazil o plačilu (celotne) kupnine pa dolžnik ni predložil. Prav ima sodišče prve stopnje, da dolžniku, v kolikor bi mu bila kupnina že v celoti plačana, s predhodno odredbo rubeža denarne terjatev dolžnika do njegovega dolžnika iz naslova prodajne pogodbe za to nepremičnino nikakor ne bi nastala škoda.

12. Po zaključku višjega sodišča so izpolnjene vse predpostavke za izdajo obeh predhodnih odredb, saj dolžnik s pritožbenimi navedbami, ki v pretežnem delu pomenijo le ponavljanje v postopku že večkrat podanih navedb, v ničemer ni omajal pravilnih in argumentiranih zaključkov sodišča prve stopnje.

13. Višje sodišče je ugotovilo, da pritožbeni razlogi, ki jih je uveljavljal dolžnik niso podani, prav tako pa izpodbijani sklep tudi ni obremenjen z nobeno bistveno kršitvijo določb postopka, na katere pazi višje sodišče po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP). Zato pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

14. Dolžnik s pritožbo ni uspel, zato sam nosi svoje pritožbene stroške (1. odst. 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Upnik je proglasil stroške odgovora na pritožbo. Ker pa njegovih stroškov glede na vsebino odgovora ni mogoče šteti za stroške, potrebne za pravdo (1. odst. 165. člena ZPP v zvezi s 1. odst. 155. člena ZPP), jih mora nositi sam.