Jedro

Ker je bila lastninska pravica vpisana v korist nasprotnega udeleženca že pred vložitvijo zemljiškoknjižnega predloga, ni moč uporabiti domneve iz 6. čl. ZPPLPS.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep z dne 15.6.2009 spremeni, tako da se zavrne predlog za vknjižbo lastninske pravice in predlog za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine, sklep z dne 20.10.2008 pa se razveljavi.

Dovoli se izbris vpisov, ki so bili opravljeni na podlagi izpodbijanega sklepa zemljiškoknjižnega sodnika, in izbris zaznambe nepravnomočnosti sklep o dovolitvi vpisa.

Predlagatelja sta dolžna povrniti nasprotnemu udeležencu 120,84 EUR stroškov pritožbenega postopka v 15 dneh od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po poteku tega roka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom v tč. I na podlagi čl. 241 Zakona o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 58/2003 – v nadaljevanju ZZK-1) vzpostavilo naslednjo zemljiškoknjižno listino: kupoprodajno pogodbo z dne 14.2.1992, sklenjeno med O. C. kot prodajalko in G. E., M. ..., C. kot kupcem, za nepremičnino št. iden. …, ki je v naravi 2,5 sobno stanovanje v skupni izmeri 73 m2, vpisano v podv. ... k.o. C., pri čemer je ugotovilo, da je bil oklic o začetku postopka vzpostavitve listine objavljen v Uradnem listu RS št. 28/2009 z dne 10.4.2009 in da v predpisanem roku ugovor ni bil vložen. V izreku sklepa v tč. II je sodišče na podlagi kupoprodajne pogodbe z dne 14.2.1992, darilne pogodbe z dne 20.11.1992, II R 10/93, sklepa Okrajnega sodišča v Celju z dne 20.10.2008, dn. št. ... ter oklica v Uradnem listu št. 28/2009 ter 6. čl. ZPPLPS (Uradni list RS, št. 89/1999) pri štev. Iden. ... stan. raba v izmeri 73,00 m2, M. ..., C., podv. ..., last A. Š. p. C. do celote, dovolilo vknjižbo lastninske pravice v korist imetnika: a. G. E., EMŠO ... in b. G. N., EMŠO ..., M. u. ..., C., vsak do ½ celote.

Nasprotni udeleženec A. d.d. se je zoper sklep z dne 15.6.2009 pravočasno pritožil (z vlogo, ki jo je naslovil kot ugovor glede na napačno podan pravni pouk v izpodbijanem sklepu). V pritožbi navaja, da s sklepom naslovnega sodišča ne soglaša, ker obstojijo razlogi, ki utemeljujejo razveljavitev izpodbijanega sklepa v obeh točkah. Nasprotni udeleženec navaja, da ni bil seznanjen s potekom konkretnega postopka za vzpostavitev z.k. listine, saj o tem postopku ni bil obveščen, njegovi prošnji za vpogled v zbirko listin pa dotlej še ni bilo ugodeno. Meni, da niso bili podani pogoji iz 2. tč. I. odst. 234. čl. ZZK-1 (drugi pogoji za vknjižbo), na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti. Na predmetni nepremičnini je imel na podlagi pogodbe o izročitvi etažne lastnine z dne 11.12.1974 pravico do uporabe nasprotni udeleženec. Občina C., ki je skladno z določilom čl. 111 SZ postala lastnica samo tistih stanovanj, na katerih je imela pravico uporabe, tako mimo volje nasprotnega udeleženca ni mogla razpolagati s sporno nepremičnino v letu 1992. Ne gre spregledati, da je bil nasprotni udeleženec v času izdaje sedaj izpodbijanega sklepa že lastnik nepremičnine na podlagi 3. čl. ZLNDL, zato mu lastninske pravice ni mogoče odvzeti na podlagi določil ZPPLPS. Gre za situacijo, v kateri ni mogoče uporabiti 6. čl. ZPPLPS, saj je to v nasprotju s 5., 6., 7., 8., 9. in 10. čl. ZZK-1, zlasti ker je nasprotni udeleženec pridobil lastninsko pravico na podlagi določil ZLNDL, to je posebnega predpisa. Tudi v kolikor bi bilo šteti, da predlagatelja razpolagata z ustrezno pravno podlago, ki omogoča vknjižbo njune lastninske pravice, nasprotni udeleženec ni dolžan nositi škodljivih posledic, ki so nastale zaradi opustitve dolžnosti vpisa v zemljiško knjigo. Gre za hud in nezakonit poseg v lastninsko pravico, ki predstavlja ustavno varovano kategorijo. Nasprotni udeleženec opozarja, da mora zemljiškoknjižno sodišče na podlagi 148. čl. ZZK-1 preveriti, če je vpis po stanju zemljiške knjige dovoljen oz. če po stanju zemljiške knjige ne izhaja kakšna druga ovira za vpis. Iz z.k. izpiska predmetne nepremičnine ne izhaja, da bi bil pravni prednik predlagatelja z.k. lastnik sporne nepremičnine. Nasprotni udeleženec je namreč zemljiškoknjižni lastnik sporne nepremičnine, kar je potrdilo tudi naslovno sodišče s sklepom opr. št. ... z dne 7.8.2008. Tudi v tem smislu ni bilo spoštovano določilo 9. čl. ZZK-1. Nasprotni udeleženec je tako pridobil lastninsko pravico na predmetni nepremičnini, kar pa je sedaj isto sodišče z izpodbijanim sklepom in brez njegove vednosti spremenilo in ga dejansko razlastilo. Vse navedeno nedvomno predstavlja oviro za zemljiškoknjižno izvedbo izpodbijanega sklepa, saj bi se sicer omogočala zloraba oz. izigravanje temeljnih načel zemljiške knjige. Nasprotni udeleženec – z.k. lastnik je bil v tem smislu tudi neenakopravno obravnavan, kršena pa mu je bila tudi pravica do sodnega varstva. Ker za postopek vzpostavitve zemljiškoknjižne listine ni vedel niti ni bil o njem obveščen in ker je sodišče predlogu za vpis lastninske pravice predlagateljev ugodilo brez udeležbe zemljiškoknjižnega lastnika, predlaga, da se pritožbi ugodi in izpodbijani sklep v celoti razveljavi ter dovoli tudi izbris obeh vpisov, ki sta bila opravljena na podlagi izpodbijanega sklepa, predlagateljema pa naloži v plačilo stroške postopka, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodne odločbe do plačila.

Pritožba je utemeljena.

Iz podatkov v zemljiški knjigi izhaja, da je bil pritožnik ob vložitvi predmetnega zemljiškoknjižnega predloga dne 7.10.2008 že zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine z ID št. 21.E – stanovanje v izmeri 73 m2, vpisani v vl. št. ... k.o. C., saj je bil vpis opravljen 6.8.2008, in torej imel status udeleženca postopka – nasprotnega udeleženca, ki mu ga daje 132. čl. ZZK-1. V V. odst. 236. čl. ZZK-1 je posebej določeno, da se sklep o začetku postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine vroči zemljiškoknjižnemu lastniku in predlagatelju postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine. Sodišče prve stopnje je sklep o začetku postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine z dne 20.10.2008 vročalo le predlagateljema in O. C., kot je razvidno iz odredbe in vročilnic, pripetih sklepu, ne pa tudi pritožniku kot zemljiškoknjižnemu lastniku. Pritožnikova navedba, da ni bil seznanjen s potekom konkretnega postopka, ker o njem ni bil obveščen, je zato utemeljena, kolikor se nanaša na vročitev sklepa z dne 20.10.2008 (zoper katerega ni posebne pritožbe, kot bo pojasnjeno kasneje). Glede preostalega dela postopka pa očitek ni utemeljen, saj je sodišče prve stopnje skladno z določbami ZZK-1 opravilo postopek z oklicem o začetku postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine v Uradnem listu RS št. 28 z dne 10.4.2009, ki je prva, a glavna varovalka pred morebitnimi zlorabami v postopku vzpostavitve zemljiškoknjižne listine. Sodišče z oklicem zadosti načelu obojestranskega zaslišanja in varstva pravic vseh udeležencev. Z oklicem je pozvalo vse imetnike pravic, da v skladu z 237. čl. ZZK-1 v dveh mesecih od objave oklica z ugovorom izpodbijajo pravilnost oziroma popolnost podatkov o vsebini listine, katere vzpostavitev se zahteva, oziroma druge pogoje za vknjižbo lastninske pravice v korist predlagateljev postopka. Pritožnik v določenem roku 2 mesecev ni vložil ugovora, zato je sodišče dne 15.6.2009 (v uvodu izpodbijanega sklepa je očitna napaka v navedbi datuma: 7.10.2008) izdalo sklep o vzpostavitvi zemljiškoknjižne listine in o dovolitvi vknjižbe lastninske pravice. Po določilu I. odst. 240. čl. ZZK-1 lahko zemljiškoknjižni lastnik z ugovorom izpodbija, da listina, katere vzpostavitev se zahteva, ni bila izstavljena oziroma da je listina, katere vzpostavitev se zahteva, v njegovi posesti oziroma v posesti osebe, ki jo hrani zanj, ker še niso izpolnjeni pogoji za izročitev te listine predlagatelju postopka, določeni v pravnem poslu iz prvega odstavka 36. čl. tega zakona. Navedb v ugovoru ni treba dokazovati. Če zemljiškoknjižni lastnik vloži tak privilegiran ugovor, sodišče zavrne predlog za vknjižbo lastninske pravice v korist predlagatelja postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine, predlagatelju pa ostane tožba na izstavitev zemljiškoknjižne listine. Glede na take zakonske določbe v pritožbi zoper sklep o vzpostavitvi zemljiškoknjižne listine in o dovolitvi vknjižbe lastninske pravice zemljiškoknjižni lastnik ne more več navajati razlogov, ki bi jih lahko v pravočasnem privilegiranem ugovoru, če bi ga bil vložil. S pritožbo sme torej v takem primeru le izpodbijati zaključek sodišča, da so bili izpolnjeni pogoji za izdajo sklepa o začetku postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine. ZZK-1 v VI. odst. 236. člena namreč določa, da zoper sklep o začetku postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine ni posebne pritožbe in se ta lahko izpodbija z ugovorom v postopku vzpostavitve zemljiškoknjižne listine oziroma s pritožbo proti sklepu o dovolitvi vzpostavitve zemljiškoknjižne listine, kar je slednje pritožnik tudi storil. Predlagatelja sta zemljiškoknjižni predlog za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine in za vknjižbo pridobitve lastninske pravice vložila na podlagi 6. čl. Zakona o posebnih pogojih za vpis lastninske pravice na posameznih delih stavbe v zemljiško knjigo (Ur. l. RS št. 89/1999 – ZPPLPS), ki se glede na določbo II. odst. 248. čl. ZZK-1 uporablja tudi po prenehanju veljavnosti tega zakona. Le ta določa, da dovoli sodišče ne glede na določbo 17. člena ZZK (sedaj glede na določbo. I. odst. 248. čl. ZZK-1: 150/2 čl. ZZK-1) vpis lastninske pravice na posameznem delu stavbe na podlagi pogodbe o prodaji posameznega dela stavbe po določbah SZ in uredbe o izvedbi stanovanjskih hiš in stanovanj prevzetih od organa in organizacij bivše SFRJ in JLA (Ur. list RS, št. 61/92), in da se v primeru prodaje posameznega dela stavbe po določbah SZ in uredbe šteje, da je oseba iz prvega odstavka 17. člena ZZK (sedaj 150/2 čl. ZZK-1) prodajalec iz te pogodbe. Pritožnikov očitek, da v obravnavani zadevi ni mogoče uporabiti 6. člena ZPPLPS, je utemeljen. Domneva iz 6. čl. ZPPLPS se lahko uporabi samo, ko v zemljiški knjigi ni prišlo do novih vpisov (tako tudi Višje sodišče v Kopru v sklepu Cp 648/2009 z dne 8.7.2009). Pritožnik zato utemeljeno zatrjuje, da niso izpolnjeni pogoji iz 2. tč. I. odst. 234. čl. ZZK-1, torej da niso izpolnjeni drugi pogoji za vknjižbo te pravice v korist predlagatelja postopka, ki so določeni v I. odst. 148. čl. ZZK-1, saj zemljiškoknjižno stanje ob vložitvi zemljiškoknjižnega predloga (vpisana lastninska pravica na pritožnika) ne omogoča vpisa na podlagi navedene domneve.

Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo določbo I. odst. 234. čl. in posledično tudi določbo I. do III. odst. 241. čl. ZZK-1, zato je pritožbeno sodišče utemeljeni pritožbi ugodilo in na podlagi 3. tč. III. odst. 161. čl. ZZK-1 izpodbijani sklep z dne 15.6.2009 spremenilo, tako da je zavrnilo predlog za vknjižbo lastninske pravice in predlog za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine, sklep z dne 20.10.2008 o začetku postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine pa razveljavilo. Hkrati pa je odločilo, da se izbrišejo vpisi, ki so bili opravljeni na podlagi izpodbijanega sklepa zemljiškoknjižnega sodnika, in izbriše zaznamba nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Če je nepravdni postopek izveden izključno v interesu nekaterih udeležencev, trpijo stroške ti udeleženci (III. odst. 35. čl. Zakona o nepravdnem postopku, ki se v zemljiškoknjižnem postopku uporablja na podlagi II. odst. 120. čl. ZZK-1). Zato je pritožbeno sodišče odločilo, da morata predlagatelja ob dejstvu, da je bil nepravdni postopek izveden izključno v njunem interesu, trpeti stroške, ki so pritožniku nastali zaradi vložene pritožbe, s katero je uspel. Pritožbeno sodišče je v skladu z določbo 41. čl. Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT) priglašene stroške odmerilo v skladu z Odvetniško tarifo (Ur. l. RS št. 67/2003 s spremembami), saj se je postopek na prvi stopnji začel pred uveljavitvijo ZOdvT, in ne, kot je priglasil pritožnik, po ZOdvT. Pritožniku je tako priznalo po Tar. št. 36/tč.3 187,5 točk (86,00 EUR) in 20 % DDV (17,20 EUR), in ne priglašenih 90 EUR in DDV, 1,28 EUR poštnih stroškov (in ne priglašenih 20,00 EUR in DDV), ter 16,00 EUR sodne takse za pritožbo, skupaj tako 120,48 EUR. Pritožbeno sodišče ni sledilo predlogu v pritožbi, da se predlagateljema naloži plačilo zakonskih zamudnih obresti od stroškov postopka od izdaje sodne odločbe do plačila, pač pa je odločilo, da morata stroške povrniti pritožniku v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po poteku tega roka, kar je v skladu z zakonskimi določbami in načelnim pravnim mnenjem, sprejetim na Občni seji Vrhovnega sodišča RS dne 13.12.2006.