Jedro

Pri pogoju verjetnega izgleda za uspeh gre za presojo smiselnosti oz. ekonomičnosti brezplačne pravne pomoči, to je uresničevanja pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti. Navedeno načelo pa po drugi strani daje oporo za vsebinsko presojo zadeve, na kar napotuje določba 24. člena ZBPP. Pri tem se vsebinska presoja zadeve opravi v omejenem obsegu, saj 24. člen citiranega zakona govori o očitnem nesorazmerju. Navedene ugotovitve pa so relevantne le v tem postopku, saj je od njih odvisna izkazanost izpolnjevanja objektivnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev pobude za zahtevo za varstvo zakonitosti zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru EPVDp 105/2015 z dne 1. 9. 2015. V obrazložitvi odločbe navaja, da mora prosilec v skladu s 24. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) izpolnjevati tudi vsebinski pogoj, pri katerem se upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Po navedeni določbi se brezplačna pravna pomoč ne dodeli, če je zadeva očitno nerazumna oziroma prosilec v zadevi nima verjetnega izgleda za uspeh. Višje sodišče v Mariboru je v zadevi izreka prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja zavrnilo tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Ugotovilo je, da je prvostopno sodišče pravilno ugotovilo dejansko stanje ter tudi pravilno uporabilo določbe Zakona o prekrških, Zakona o pravilih cestnega prometa in Zakona o voznikih. Po navedenem predpisu se vozniku začetniku izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, če stori prekršek, s katerim je dosegel ali presegel 7 kazenskih točk. Tožnik je s storjenimi prekrški dosegel 8 kazenskih točk, zaradi česar mu je Okrajno sodišče v Gornji Radgoni utemeljeno izreklo prenehanje veljavnosti njegovega vozniškega dovoljenja. Tožnik je zoper odločbo Okrajnega sodišča v Gornji Radgoni že vložil pobudo Vrhovnemu državnemu tožilstvu za vložitev izrednega pravnega sredstva zahteve za varstvo zakonitosti, ki pa je bila dne 27. 8. 2014 zavrnjena. Pri tehtanju vseh okoliščin je tako tožena stranka zaključila, da je verjetnost, da bi tožnik uspel z vložitvijo pobude za zahtevo za varstvo zakonitosti manjša, kot pa verjetnost, da ne bi uspel, zato ne izpolnjuje pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči v smislu prvega odstavka 24. člena ZBPP.

2. Tožnik se v tožbi ne strinja z odločitvijo tožene stranke in meni, da je izrečeni ukrep nezakonit. Policisti Policijske postaje Gornja Radgona so ga v dveh letih in pol zaustavili več kot 200 krat, pri čemer so mu grozili ter ga verbalno in psihološko maltretirali. Avto je za družino zelo pomemben, saj vozi sina v šolo in na treninge, partnerko v trgovino in v službo, prav tako se tudi sam vozi delat, ker je zaposlen preko javnih del. Zadeva je zato pomembna za njegovo družino, prav tako izpolnjuje finančni in vsebinski pogoj, ker so kršene določbe 24. člena ZBPP. Sodišče je štelo, da tožnik smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

3. Tožena stranka je sodišču dostavila upravni spis, posebnega odgovora na tožbo pa ni podala.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Pri presoji upravičenosti prosilca do brezplačne pravne pomoči je po določbi prvega odstavka 24. člena ZBPP kot pogoj treba upoštevati tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (objektivni pogoj). Ta pogoj je izpolnjen, če zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati. Navedeni pogoj je podrobneje opredeljen v tretjem odstavku 24. člena ZBPP, po katerem se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale. Po določbah ZBPP se torej kot pogoj za odobritev brezplačne pravne pomoči zahteva obstoj določenih tehtnih okoliščin o zadevi, ki kažejo na verjetnost, da bo pravno dejanje, ki je predmet brezplačne pravne pomoči, imelo končni uspeh.

6. Pri navedenem pogoju gre torej za presojo smiselnosti oz. ekonomičnosti brezplačne pravne pomoči, to je uresničevanja pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti. Navedeno načelo pa po drugi strani daje oporo za vsebinsko presojo zadeve, na kar napotuje določba 24. člena ZBPP. Pri tem se vsebinska presoja zadeve opravi v omejenem obsegu, saj 24. člen citiranega zakona govori o očitnem nesorazmerju. Navedene ugotovitve pa so relevantne le v tem postopku, saj je od njih odvisna izkazanost izpolnjevanja objektivnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. 7. V obravnavani zadevi gre za vprašanje razumnosti vložitve pobude za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti zoper odločitev Višjega sodišča v Mariboru v zvezi s postopkom izreka prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Gornji Radgoni z dne 30. 6. 2015. Tudi po presoji sodišča je odločitev tožene stranke, da takšna zahteva tožnika ni razumna ter nima verjetnega izgleda za uspeh, pravilna ter je skladna s podatki upravnega spisa. Iz omenjenega sklepa Višjega sodišča v Mariboru je namreč razvidno, da je tožnik zoper več plačilnih nalogov Policijske postaje Gornja Radgona uveljavljal sodno varstvo v prekrškovnem postopku ter da je Okrajno sodišče v Gornji Radgoni njegova pravna sredstva zavrnilo. Prav tako je tožnik pri Vrhovnem državnem tožilstvu že vložil pobudo za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti, ki je tudi bila zavrnjena. Navedene ugotovitve v postopku niso sporne. Tožnik pa se v tožbi sklicuje le na domnevno šikaniranje policistov v daljšem časovnem obdobju, vendar navedene trditve ne morejo vplivati na pravnomočno izrečene sankcije prekrškovnih organov. Razlogov, relevantnih za vložitev izrednega pravnega sredstva zahteve za varstvo zakonitosti, pa tožnik v tožbi ne navaja. Zgolj okoliščina, da tožnik izpolnjuje finančni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči, še ne pomeni, da ne rabi izpolnjevati tudi vsebinskega pogoja, ki govori o razumnosti in smiselnosti dodelitve brezplačne pravne pomoči v smislu uspešnosti zaprošene oblike brezplačne pravne pomoči. Sodišče se zato strinja z ugotovitvijo tožene stranke, da v obravnavanem primeru ni izpolnjen pogoj iz 1. alinee prvega odstavka 24. člena ZBPP za dodelitev brezplačne pravne pomoči. 8. Po vsem navedenem je sodišče presodilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) zavrnilo.