Jedro

Zgrešena pasivna legitimacija: tožba na razveljavitev kupoprodajne pogodbe je vložena le proti eni pogodbeni stranki. Zavrženje take tožbe je sicer procesno napačno, vendar je v primerjavi z zavrnitvijo zahtevka tožniku le v korist.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo tožeče stranke zaradi ugotovitve nezakonitosti licitacije nepremičnin v stečajnem postopku, vodenem proti stečajnemu dolžniku K. M.... d.o.o. ter ničnosti prodajne pogodbe za prodajo nepremičnin s parc. št. 2007 in št. 2008 vl. št. 1040 k.o..., sklenjene med navedenim stečajnim dolžnikom in toženo stranko. Pritožbo tožeče stranke je sodišče druge stopnje zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

Tožeča stranka je istočasno vložila enako tožbo tudi zoper tožene stranke K. M.I.... d.o.o. in proti S. K. T., d.o.o., pri čemer pa se je prodaja deloma nanašala tudi na nekatere druge nepremičnine. V teh zadevah je postopek že pravnomočno končan in neizpodbijan z izrednimi pravnimi sredstvi.

Proti odločitvi sodišča druge stopnje tožeča stranka vlaga revizijo. Ne strinja se z razlogi, po katerih naj bi o stvari bilo že pravnomočno odločeno v stečajnem postopku proti stečajnemu dolžniku. Uveljavlja torej predvsem revizijski razlog bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in predlaga razveljavitev izpodbijane odločitve in odločitve sodišča prve stopnje ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Ni bilo upoštevano, da je tožeča stranka v skladu z določili Zakona o denacionalizaciji pri Upravni enoti v Mariboru dne 12.02.1993 vložila zahtevek za denacionalizacijo spornih nepremičnin, da je podjetju "K." bilo prepovedano razpolaganje s temi nepremičninami, da je tožeča stranka 22.12.1994 priglasila izločitev iz stečajnega postopka za štiri zemljiške parcele, da je stečajni upravitelj v stečajnem postopku proti "K." s tem v zvezi dne 21.04.1995 tožečo stanko napotil na pravdo in da je prišlo do prodaje spornih nepremičnin, še preden je v navedeni pravdi prišlo do odločitve. Odločeno je bilo torej v nasprotju z določbo 144. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL). Na koncu je tožeča stranka še opozorila, da je postopek v tej stvari mogoče voditi le zoper obe toženi stranki, torej zoper stečajnega dolžnika "K." in zoper toženo stranko hkrati.

Tožena stranka na revizijo ni odgovorila, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 375. člena ZPP, Zakona o pravdnem postopku).

Revizija ni utemeljena.

Tožba zaradi razveljavitve pogodb, sklenjenih med stečajnim postopkom (četrti odstavek 154. člena ZPPSL), ker so bile storjene napake v postopku, ima svojo utemeljitev v zagotovitvi zavarovanja interesov subjektov, katerih obstoječe pravice bi bile z odločitvami stečajnega senata prizadete, svojih interesov pa ne bi mogli zaščititi že v teku stečajnega postopka. V tem pogledu bi bilo mogoče razlagi izpodbijanega sklepa, da tožeča stranka v tej pravdi ponovno prikazuje napake pri delu stečajnega senata, pritrditi le načelno. Iz podatkov spisa namreč ni možen zanesljiv sklep, ali je bilo in v kakšni meri v postopku stečaja proti stečajnemu dolžniku upoštevano, da je tožeča stranka vložila izločitveno tožbo, kdaj je o njej bilo odločeno, kdaj je postala pravnomočna in kakšen vpliv bi lahko imela na izid stečajnega postopka - predvsem s stališča tožnikove udeležbe v njem.

Opisana dejstva bi mogla relativizirati v izpodbijanem sklepu navedeno razlago določb 144. do 154. člena ZPPSL in podeliti revizijskim trditvam s sklicevanjem na načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča z dne 18.06.1996 o uporabi določbe četrtega odstavka 154. člena ZPPSL utemeljenost. Vendar pa je določitev, sprejeta v izpodbijanem sklepu, kljub temu pravno pravilna. Tožnik zahteva ugotovitev nezakonitosti postopka javne dražbe za prodajo premoženja stečajnega dolžnika "K." iz M. in razveljavitev na dražbi sklenjenih pogodb, kolikor se - gre za izločeni postopek proti toženemu L. - nanašajo na zemljišča, prodana temu tožencu.

Kupoprodajna pogodba pa je dvostranski pravni posel. Ugotovitev njene nezakonitosti in njeno razveljavitev zato ob izpolnjevanju ustreznih pogojev pravno utemeljeno lahko uveljavi le proti obema strankama. Če je zahtevek postavljen le proti eni, ni tožena prava stranka. Pasivna legitimacija je zgrešena. V tem primeru je tožeča stranka sicer tožila tudi stečajnega dolžnika, vendar je tožba proti njemu - ob izločitvi postopka proti toženemu L. - zavržena, ne da bi ta odločitev bila s strani tožeče stanke pritožbeno izpodbijana. Tožeča stranka v izločeni pravdi svojega zahtevka ni ustrezno procesno prilagodila z upoštevanjem opisanega pravnega razmerja. Nasprotno, z navedbo R. L. kot tožene stranke je zahtevek postavila le proti eni od strank prodajne pogodbe in izrecno ne proti stečajnemu dolžniku. Njen zahtevek torej ni utemeljen po materialnem pravu, zaradi česar bi ga bilo treba zavrniti. Ker pa je zavrženje tožbe iz drugih razlogov (drugi odstavek 319. člena ZPP) lahko tožniku le v korist (v primerjavi z zavrnitvijo zahtevka), v tako odločitev revizijsko sodišče ni posegalo.

Neutemeljeno revizijo je bilo treba zavrniti po določbi 378. člena ZPP.