Jedro

Če udeleženka ne more predložiti celotne verige listin, ki izkazuje pravno nasledstvo, ji je treba skladno s petim odstavkom 23. člena ZVEtL omogočiti amortizacijo manjkajočih listin ob smiselni uporabi pravil zemljiškoknjižnega prava o vzpostavitvi zemljiškoknjižnih listin, pa tudi dokazovanje pridobitve lastninske pravice s priposestvovanjem.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje vzpostavilo etažno lastnino na stavbi z ID znakom 000, ki je povezana z nepremičnino z ID znakom 001 na naslovu D., določilo skupne dele stavbe, posebna skupna dela stavbe ter pri posameznih delih stavbe, ki do sedaj še niso bili vpisani v zemljiški knjigi določilo njihove lastnike. Odločilo je še, da se odločba izvede v zemljiški knjigi, po uradni dolžnosti.

2. Zoper sklep se zaradi kršitev določb postopka in zmotne ugotovitve dejanskega stanja pritožuje udeleženka M. Š. Predlaga, da že sodišče prve stopnje samo spremeni sklep in pri posameznih delih stavbe z ID znakom 000a ter 000b navede kot lastnico do 1/1 pritožnico. Podrejeno predlaga, naj se pri teh dveh delih kot lastnika navede pravnega naslednika investitorja S., d.d., podrejeno, naj tako odloči Višje sodišče v Ljubljani v pritožbenem postopku s spremembo izpodbijanega sklepa.

3. Navaja, da sklep ni pravilen v delu, ki se nanaša na stanovanje in klet z ID znakom 000a ter 000b, na katerih je sama predlagala ugotovitev lastninske pravice v njeno korist. Njen pooblaščenec je sodišču predložil le kopijo pogodbe z zemljiškoknjižnim dovolilom, ne pa tudi originala, ker z njimi ni razpolagal, zaradi njene bolezni pa ga tudi ni uspel pridobiti. Original pogodbe z dne 20.7.2007 z zemljiškoknjižnim dovolilom z dne 27.7.2005 je pri notarju J. R., ker je bila pri tej nevpisani nepremičnini zaznamovana hipoteka na pogodbi. Notar bo predložil sodišču original listine na poziv sodišča. Če pa manjka pogodba med investitorjem S., d.d., in prodajalcem I., d.d., mora sodišče upoštevati, da je I., d.d., kot pravni naslednik K., postal lastnik spornega stanovanja na podlagi določb Stanovanjskega zakona o privatizaciji stanovanj. Pravni prednik pritožnice je tako postal lastnik stanovanja na podlagi zakona in ne na podlagi pogodbe in listina ni bila potrebna. Če po presoji sodišča predložene listine pritožnice ne zadoščajo, pa je slednja skupaj s svojim pravdnim prednikom izvrševala posest na stanovanju že več kot 10 let in pridobila lastninsko pravico na podlagi priposestvovanja. Če navedeni dokazi ne bi zadoščali, je nepravilno odločeno, da navedeno stanovanje s kletjo predstavlja splošni skupni del stavbe. Lastnik stanovanja bi v tem primeru ostal investitor oziroma njegov naslednik, to je S., d.d., v zvezi s katerim bi lahko pritožnica z amortizacijo manjkajočih listin dosegla svoj vpis v zemljiško knjigo. Zahtevka za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila od ostalih etažnih lastnikov nima. Slednji nedvomno niso lastniki tega stanovanja.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V obravnavanem postopku se odloča o vzpostavitvi etažne lastnine s sodno odločbo na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe po določbah Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (ZVEtL; Ur. l. RS, št. 45/2008 in 59/2011). O vzpostavitvi etažne lastnine mora sodišče odločiti s sklepom. V skladu s 24. členom ZVEtL mora sklep poleg odločitve, da se na nepremičnini vzpostavi etažna lastnina, določitve pripadajočega zemljišča in drugih skupnih delov stavbe, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo, določitve morebitnih drugih bremen na skupnih delih stavbe in njihovih imetnikov, določiti posamezne dele stavbe in solastniške deleže ter določiti lastnike za vsak posamezni del stavbe ter morebitna bremena in njihove imetnike (24. člen ZVEtL).

6. Pritožbi je treba pritrditi, da je izpodbijani sklep pomanjkljiv in nerazumljiv, saj ne vsebuje določitve lastnika za posamezni del stavbe, za katerega v tem postopku izkazuje pravni interes pritožnica. Iz razlogov v točki 5 sklepa izhaja, da sta nepremičnini z ID znakom 000a ter 000b posamezna dela stavbe. Kljub temu v izreku pod točko 4 ni določen njun lastnik. Brez ustrezne obrazložitve in v nasprotju z razlogi v točki 4 in 5 sta uvrščena pod splošne skupne dele stavbe (točka 2. izreka). Iz obrazložitve sklepa izhaja le, da naj pritožnica ne bi uspela izkazati verige pravnega nasledstva. Vendar tudi ti razlogi niso zadostni, da bi omogočali vsebinski preizkus, ugotovitve sodišča pa so tudi v nasprotju s podatki spisa.

7. Pritožnica je bila namreč pozvana k predložitvi izvirnikov pravnega naslova, ki je podlaga za vpis lastninske pravice (list. št. 91). V njenem imenu je na poziv v postavljenem roku odgovoril notar, češ da bo listine predložil za pritožnico sam in sicer, ko bo prejel še ustrezni zgodovinski izpisek iz sodnega registra, za katerega je zaprosil. Da gre za s strani stranke odobreno izjavo, ki bi jo moralo sodišče upoštevati kot prošnjo za podaljšanje postavljenega roka za dopolnitev vloge, izhaja iz strankine vloge, podane po njenem pooblaščencem v tem postopku na red. št. 49b. Vendar je sodišče ni upoštevalo oziroma jo je prezrlo, ne da bi odločilo o prošnji za podaljšanje roka za dopolnitev vloge. Takoj po izteku prvotno postavljenega roka je izdalo izpodbijani sklep, ki ga je bilo treba zaradi opisanih procesnih kršitev razveljaviti. Nakazuje se namreč, da je zaradi njih ostalo nepravilno in nepopolno ugotovljeno tudi dejansko stanje o lastninski pravici na spornih posameznih delih stavbe. Ker ni odločeno o lastniku navedenih posameznih delov stavbe, pa so napačno uporabljene tudi materialnopravne določbe ZVEtL.

8. Pritožbi je bilo treba zato ugoditi, sklep razveljaviti in zadevo vrniti v novo sojenje sodišču prve stopnje (3. točka 365. člena Zakona o nepravdnem postopku). V njem naj sodišče pritožnico in notarja glede na njegovo sporočilo, ki je v spisu, ponovno pozove k predložitvi ustreznih listin. Če se bo izkazalo, da pritožnica ne more predložiti celotne verige listin, ki izkazuje pravno nasledstvo, na kar nakazuje pritožba, ji bo moralo skladno s petim odstavkom 23. člena ZVEtL omogočiti amortizacijo manjkajočih listin ob smiselni uporabi pravil zemljiškoknjižnega prava o vzpostavitvi zemljiškoknjižnih listin, pa tudi dokazovanje pridobitve lastninske pravice s priposestvovanjem, na kar se sklicuje v pritožbi. Pritožnica jih doslej na prvi stopnji še ni mogla podati, ker je sodišče preuranjeno (brez ponovnega poziva k dopolnitvi vloge, čeprav je zaprosila za podaljšanje postavljenega roka za predložitev listin) še ni mogla podati.