Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sodišče prve stopnje prošnji za preložitev naroka ni ugodilo in je dne 11.1.2001 opravilo glavno obravnavo. Pri tem je očitno štelo, da za preložitev naroka ni upravičenih razlogov. Zato bi morala tožeča stranka zagotoviti svojo prisotnost na glavni obravnavi po kom drugem, oz. bi jo moral zagotoviti njen pooblaščenec, saj je bil seznanjen s posledicami morebitnega izostanka (3. odst. 113. člena ZPP).
Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da se tožeča stranka ni udeležila prvega naroka v sporu majhne vrednosti, zato je štelo, da se je odpovedala tožbenemu zahtevku in razsodilo, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. ... z dne ... razveljavi v 1. in 3. točki izreka in tožbeni zahtevek na plačilo 104.357,20 SIT s pripadki zavrne. Zoper sodbo se je tožeča stranka pravočasno pritožila iz pritožbenih razlogov zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da sodišče prve stopnje ni ugodilo prošnji pooblaščenca tožeče stranke za preložitev naroka, čeprav je bila utemeljena. Ni pa tudi bilo možno v tako kratkem času angažirati subsituta, saj je bila tožeča stranka prepričana, da bo njeni prošnji ugodeno. Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila. Pritožba ni utemeljena. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožeča stranka z vlogo z dne 7.12.2000 prosila, da sodišče preloži glavno obravnavo, razpisano za dne 11.1.2001, ker ima njen pooblaščenec istega dne že od prej razpisani dve obravnavi na Okrožnem sodišču v Mariboru, ki ju ne more preložiti. Sodišče prve stopnje prošnji ni ugodilo in je dne 11.1.2001 opravilo glavno obravnavo. Pri tem je očitno štelo, da za preložitev naroka ni upravičenih razlogov. Zato bi morala tožeča stranka zagotoviti svojo prisotnost na glavni obravnavi po kom drugem oz. bi jo moral zagotoviti njen pooblaščenec, saj je bil seznanjen s posledicami morebitnega izostanka (3. odst. 113. člena ZPP). Pritožbeno sodišče pri tem ugotavlja, da pooblaščenec tožeče stranke v svoji prošnji ni navedel, da nima dovolj časa angažirati substituta, niti, da je tožeča tožeča stranka izrecno odklonila zastopanje po substitutu. Kaj takega tudi ne izhaja iz predloženega pooblastila tožeče stranke. Pritožbene trditve, da je pooblaščenec tožeče stranke pričakoval ugoditev prošnji, niso upoštevne, saj odločitev o tem prepuščena sodišču prve stopnje (1. odst. 115. člena ZPP). Da so bila njegova pričakovanja zmotna pa kaže tudi okoliščina, da sodišče prve stopnje o njegovi prošnji, čeprav je bila vložena že dne 7.12.2000 do glavne obravnave ni odločilo drugače. Glede na dejstvo, da se tožeča stranka ni udeležila naroka za glavno obravnavo v sporu majhne vrednosti, čeprav je bila pravilno vabljena, so bili izpolnjeni pogoji za izdajo izpodbijane sodbe na podlagi odpovedi, zato je zakonita (455. člen ZPP). Pritožbeno sodišče je zaradi navedenega in ker je ugotovilo, da v postopku na prvi stopnji ni prišlo do bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odst. 350. člena ZPP, pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).