Jedro

Tožena stranka v pritožbi utemeljeno očita sodišču, da ni upoštevalo, da tožeča stranka že razpolaga z izvršilnim naslovom in sicer z neposredno izvršljivim notarskim zapisom in zato ni nobenih ovir, da tožeča stranka ne bi mogla predlagati izvršbe neposredno na podlagi izvršljivega notarskega zapisa.

Izrek

Pritožbama se ugodi, izpodbijana delna sodba in sodba se razveljavita ter se zadeva vrne prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano delno sodbo vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 95723/2011 s 5. 7. 2011 v delu, ki se nanaša na plačilo glavnice v višini 20.864,63 EUR ter na plačilo zakonskih zamudnih obresti od te glavnice, ki tečejo od 4. 7. 2008 dalje. Z izpodbijano sodbo pa je vzdržalo v veljavi isti sklep o izvršbi v delu, ki se nanaša na plačilo pogodbenih obresti v znesku 2.869,78 EUR, na plačilo provizije v znesku 300,73 EUR, plačilo zakonskih zamudnih obresti od glavnice v višini 20.864,63 EUR od 1. 7. 2008 do 3. 7. 2008, plačilo zakonskih zamudnih obresti od pogodbenih obresti v znesku 2.869,78 EUR od 7. 1. 2008 dalje do plačila ter plačilo zakonskih zamudnih obresti od provizije v znesku 300,73 EUR od 1. 7. 2008 dalje do plačila. Višji tožbeni zahtevek je sodišče zavrnilo. Toženi stranki je naložilo povrnitev pravdnih stroškov tožeče stranke v višini 1.981,61 EUR.

2. Zoper delno sodbo in zoper sodbo se pritožuje tožena stranka. V obeh pritožbah uveljavlja vse zakonske pritožbene razloge. V pritožbi zoper delno sodbo navaja, da tožeča stranka za plačilo vtoževane terjatve že razpolaga z izvršilnim naslovom zoper toženo stranko. Tožeča stranka že izterjuje isto terjatev v izvršilnem postopku. Podana je litispendenca in pomanjkanje pravnega interesa tožeče stranke za vloženo tožbo. Kot izhaja iz listinskih dokazov, ki jih je v spis vložila sama tožeča stranka, temelji obravnavana terjatev na pogodbi o kratkoročnem okvirnem kreditu, sklenjenem v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa. V notarskem zapisu je tožena stranka kot porok pristala na neposredno izvršljivost svojih obveznosti. Sodišče bi moralo zato tožbo v delu, v katerem je odločilo z izpodbijano delno sodbo, zavreči. Sodišče je kršilo tudi pravila o litispendenci. Terjatev je že predmet izvršilnega postopka, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. In 527/2008. V tem izvršilnem postopku tožeča stranka izterjuje plačilo 69.407,49 EUR. V ta znesek je že vključena terjatev tožeče stranke v višini 20.864,63 EUR. Predlaga vpogled v izvršilni spis, opr. št. In 527/2008 Okrajnega sodišča v Ljubljani.

V pritožbi zoper sodbo navaja, da sodišče napačno ni ugodilo ugovoru zastaranja glede pogodbenih obresti. Sodišče je zmotno štelo, da le zamudne obresti predstavljajo občasne terjatve, za katere velja triletni zastaralni rok. Pogodbene obresti so stranske terjatve za katere velja 344. člen OZ, od primera do primera pa je potrebno ugotoviti, ali so te terjatve tudi občasne terjatve, za katere velja določilo 347. člena OZ, ki določa krajši triletni zastaralni rok. Če so izpolnjeni pogoji za uporabo pravil o občasnih terjatvah, se zanje uporabi pravilo prvega odstavka 347. člena OZ. Terjatev iz naslova pogodbenih obresti je bila v obravnavanem primeru dogovorjena kot samostojna in vnaprej določena za celoten čas trajanja. Glede na navedeno je bila vnaprej določena za celoten čas trajanja. Tožeča stranka v nobenem primeru ni upravičena do pogodbenih obresti od 2. 4. 2008 do odstopa od pogodbe. Sodišče je zmotno odštelo od vtoževanega zneska le 36,71 EUR. Tožeča stranka je iz naslova terjatve pogodbenih obresti obračunala tudi 162,58 EUR, do česar pa ni bila več upravičena. Sodišče je mimo in preko tožbenega zahtevka prisodilo zakonske zamudne obresti od zneska pogodbenih obresti od 1. 7. 2008 dalje do plačila. Kot je razvidno iz predloga za izvršbo, je tožeča stranka zahtevala plačilo 7.853,65 EUR iz naslova stranskih terjatev z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 7. 2011 dalje in ne od 1. 7. 2008 dalje. Sodišče je zmotno uporabilo materialno pravo in kršilo prepoved anatocizma po 375. členu OZ. Tožeča stranka ni z ničemer izkazala, da bi opomine dejansko poslala toženi stranki in ni podala niti enega samega dokaza v tej smeri. Poleg tega je sodišče odločilo preko tožbenega zahtevka, ko je toženi stranki naložilo plačilo zakonskih zamudnih obresti od provizije od 1. 7. 2008 dalje.

3. Tožeča stranka je na pritožbo tožene stranke zoper delno sodbo odgovorila. V odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožbi sta utemeljeni.

5. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijano delno sodbo ugotovilo, da je toženec kot porok in plačnik solidarno jamčil z vsem svojim premoženjem za vračilo kredita po pogodbi o kratkoročnem okvirnem kreditu z 18. 7. 2006, ki ga je pri Banki ..., dobilo podjetje K., d. o. o., v višini 5.000.000,00 SIT (sedaj 20.864,00 EUR). Ker podjetje K., d. o. o., dolga ni poravnalo, je odločilo, da je toženec kot porok in plačnik solidarno odgovoren za vračilo dolga. Pri tem se je oprlo na določilo 1019. člena Obligacijskega zakonika (OZ), ki določa, da porok, ki se je zavezal kot porok in plačnik, odgovarja upniku kot glavni dolžnik za celo obveznost in lahko upnik zahteva njeno izpolnitev bodisi od glavnega dolžnika, bodisi od poroka, ali pa od obeh hkrati. Z vpogledom v dokazne listine je prvostopenjsko sodišče ugotovilo tudi, da se v spisu nahaja notarski zapis z opr. št. SV-631/06 z 20. 7. 2006 s prilogami ter potrdilo o izvršljivosti notarskega zapisa s 15. 5. 2009. 6. Tožena stranka v pritožbi utemeljeno očita sodišču, da ni upoštevalo, da tožeča stranka že razpolaga z izvršilnim naslovom in sicer z neposredno izvršljivim notarskim zapisom in zato ni nobenih ovir, da tožeča stranka ne bi mogla predlagati izvršbe neposredno na podlagi izvršljivega notarskega zapisa. V pritožbi navaja tudi, da tožeča stranka zoper toženo stranko že vodi izvršilni postopek na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa. Postopek teče pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. In 527/2008. Predlagala je vpogled v spis.

7. Pritožbeno sodišče je pritožbene navedbe tožene stranke preverilo in spis pribavilo. Iz spisa izhaja, da je tožeča stranka upnik v izvršilni zadevi, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani z opr. št. In 527/2008, v kateri so dolžniki K., d. o. o., Ljubljana, A. A. (toženec v obravnavani zadevi) ter B. B, oba ... Izvršba se vodi zaradi izterjave 69.407,49 EUR s pp. Predlog za izvršbo je bil vložen na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa z opr. št. SV-631/06 z 20. 7. 2006, zaradi plačila neplačanih obveznosti po pogodbi o kratkoročnem okvirnem kreditu št. 000 z 18. 7. 2006 ter neplačanih obveznosti po pogodbi o kratkoročnem kreditu št. 000 z 18. 7. 2006. Gre za dve pogodbi o kratkoročnem okvirnem kreditu. Pogodba št. 000 je tudi pogodba na temelju katere se vodi obravnavani pravdni postopek. Sklep o izvršbi je pravnomočen.

8. Sodišče druge stopnje pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb postopka po 12. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Bistvena kršitev po citiranem določilu je podana, če je bilo odločeno o zahtevku, o katerem je že bilo pravnomočno razsojeno, o katerem že teče pravda ali o katerem je bila že sklenjena sodna poravnava.

9. V obravnavanem primeru ni dvoma o obstoju terjatve tožeče stranke zoper toženo stranko, vendar je potrebno upoštevati, da ima tožeča stranka na podlagi izvršljivega notarskega zapisa možnost predlagati neposredno izvršbo. Zato se zastavlja vprašanje o obstoju pravnega interesa tožeče stranke za vložitev tožbe. Poleg tega tožeča stranka zoper toženca (in ostale dolžnike) že vodi izvršbo pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani z opr. št. In 527/2008). Sodišče je dovolilo izvršbo na podlagi izvršljivega notarskega zapisa zaradi plačila obveznosti po dveh pogodbah o kratkoročnih kreditih (na podlagi ene od pogodb se vodi postopek v obravnavani zadevi). Ne glede na to, da sodišče pazi na bistvene kršitve določb postopka po 12. točki drugega odstavka 339. člena ZPP po uradni dolžnosti, je potrebno upoštevati, da je bilo navedeno izpostavljeno šele v pritožbenem postopku, zato stranke o tem niti niso mogle razpravljati. Poleg tega pritožbeno sodišče ne more ugotoviti identičnosti terjatev v obravnavanem postopku in v izvršilnem postopku, ki se vodi pod opr. št. In 527/2008. 10. Zato je pritožbeno sodišče pritožbama ugodilo, izpodbijani sodbi razveljavilo ter zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje (355. člen ZPP). V njem bo moralo sodišče prve stopnje ugotoviti, ali je terjatev, ki jo tožeča stranka uveljavlja v obravnavanem postopku identična s terjatvijo v izvršilnem postopku Okrajnega sodišča v Ljubljani z opr. št. In 527/2008 in če ima tožeča stranka pravni interes za vodenje te pravde. Ob vpogledu v izvršilni spis je pritožbeno sodišče ugotovilo tudi, da je sklep o izvršbi postal pravnomočen, kar vpliva na odločanje o zadevi in kar bo moralo prvostopenjsko sodišče pri ponovnem sojenju upoštevati.