12. 11. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude družbe Varista, d.o.o., Poljčane, ki jo zastopa direktor Štefan Kuzma, na seji dne 12. novembra 2003

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 375. člena Uredbe za izvajanje Carinskega zakona (Uradni list RS, št. 46/99, 103/99, 112/2000, 40/01 in 65/02) se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Iz pobudničinih navedb in prilog izhaja, da izvaja svojo dejavnost z začasno uvoženimi stroji, ki jih nato ali izvozi ali sprosti v prost promet. Pri sprostitvi v prost promet se na podlagi 375. člena Uredbe za izvajanje Carinskega zakona (v nadaljevanju Uredba) na celotni znesek uvoznih dajatev, za ves čas začasnega uvoza, obračunajo tudi kompenzacijske obresti, katerih vloga je enaka zamudnim obrestim. Pobudnica meni, da izpodbijana finančna obremenitev ni v skladu s 147. členom Ustave, saj bi bila lahko, ker gre za obresti od davkov, carin in drugih dajatev, predpisana le z zakonom. Prav tako naj bi šlo za neskladje s 153. členom Ustave, saj naj podzakonska določba ne bi bila v skladu z 277. členom Zakona o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 29/78 in nasl. - ZOR), s 143. in 153. členom Carinskega zakona (Uradni list RS, št. 1/95 in nasl. - CZ) ter z 20. členom Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 89/98 in nasl. - ZDDV). V utemeljitev navaja, da se zamudne obresti po ZOR plačajo le v primeru zamude. Glede določb CZ in ZDDV pa poudarja, da carinski dolžnik v času začasnega uvoza ni v zamudi s plačilom uvoznih dajatev.

2.Na podlagi Uredbe za izvajanje Carinskega zakona (Uradni list RS, št. 107/02) je izpodbijana določba Uredbe prenehala veljati. Zato je Ustavno sodišče pobudnico skladno s 47. členom Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) pozvalo, naj sporoči, ali še vztraja pri vloženi pobudi. Če vztraja, naj tudi pojasni, kako bi se v primeru ugotovitve, da izpodbijana podzakonska določba ni bila v skladu z Ustavo, izboljšal njen pravni položaj.

3.Pobudnica je vztrajanje pri pobudi utemeljila s finančnim oškodovanjem, ki naj bi ga povzročila krivična plačila oziroma stroški izvoza in ponovnega uvoza opreme.

B.

4.Izpodbijana določba Uredbe je med postopkom za oceno ustavnosti in zakonitosti prenehala veljati. Če predpis preneha veljati med postopkom za oceno ustavnosti in zakonitosti, ga Ustavno sodišče presoja le ob izpolnjenih pogojih iz 47. člena ZUstS. Na tej podlagi lahko Ustavno sodišče ugotovi, da predpis, ki je med postopkom prenehal veljati, ni bil v skladu z Ustavo in zakonom, če niso bile odpravljene posledice neustavnosti oziroma nezakonitosti. Ker je pobudnica izkazala nastanek konkretnih finančnih posledic, ki so ji nastale na podlagi izpodbijane ureditve, je Ustavno sodišče pobudo preizkusilo (prvi odstavek 26. člena ZUstS). Ugotovilo je, da je ta očitno neutemeljena, zato jo je zavrnilo (drugi odstavek 26. člena ZUstS).

5.Očitek neskladja 375. člena Uredbe s 147. členom Ustave, ker naj bi bile kompenzacijske obresti lahko predpisane le z zakonom, je neutemeljen, saj je to na zakonodajni ravni storjeno. V tretjem odstavku 97. člena CZ[1] je (bilo) namreč določeno naslednje: "Če nastane carinski dolg v zvezi s pridobljenimi proizvodi ali uvoženim blagom v nespremenjenem stanju, se za zapadle uvozne dajatve obračunajo tudi kompenzacijske obresti." Glede na navedeno pomeni izpodbijana podzakonska določba le podrobnejše normiranje zakonsko določene obveznosti in ne njenega samostojnega določanja.

6.Zaradi opredeljene zakonske podlage je neutemeljeno tudi pobudničino zatrjevanje neskladja 375. člena Uredbe s 143. oziroma 153. členom CZ, saj navedeni določbi nista tisti, ki predstavljata okvir za izpodbijano podzakonsko ureditev. Njun predmet urejanja namreč niso kompenzacijske obresti; medtem ko ureja 143. člen CZ splošna pravila o carinskem dolgu (tj. določa trenutek nastanka carinskega dolga in s tem tudi veljavno podlago za obračun), ureja 153. člen CZ obračun (določitev) in plačilo carinskega dolga (tako uvoznega kot izvoznega; pri tem gre v bistvu zgolj za določitev plačilnih pogojev, ki veljajo tudi za posamezne dajatve, ki se pobirajo pri uvozu oziroma izvozu, če za njih niso določeni posebni plačilni pogoji). Da bi bila s to splošno ureditvijo, glede na izpodbijano podzakonsko določbo, morebiti povzročena nasprotja znotraj pravnega reda, ki bi kot taka pomenila kršitev načel pravne države iz 2. člena Ustave, pa pobudnica ne zatrjuje.

7.Glede na zakonsko podlago za kompenzacijske obresti v CZ je neutemeljen tudi nadaljnji očitek pobudnice o neskladju 375. člena Uredbe z 277. členom ZOR[2], v katerem je (bilo) opredeljeno, kdaj se dolgujejo zamudne obresti, saj opredeljeni člen ZOR ne predstavlja vsebinske podlage za določitev obveznosti iz izpodbijane določbe Uredbe. Pri podrobnejši opredelitvi obveznosti pa do neskladja z določbami ZOR sploh ni moglo priti zaradi tretjega odstavka izpodbijanega 375. člena Uredbe, v katerem je (bilo) določeno, da se kompenzacijske obresti obračunajo v skladu s predpisi, ki veljajo za zamudne obresti.

8.Prav tako neutemeljeno je pobudničino nadaljnje utemeljevanje zatrjevane neskladnosti s tretjim odstavkom 153. člena Ustave s tem, da naj bi bil 375. člen Uredbe v neskladju z 20. členom ZDDV, v katerem je urejen obračun davka na dodano vrednost pri uvozu blaga. Tudi ta zakonska določba (v zvezi s katero ni spregledati tretjega odstavka 39. člena ZDDV, po kateri se davek obračunava in plačuje, kot da bi bil uvozna dajatev) namreč ne predstavlja zakonskega okvira za podzakonsko ureditev kompenzacijskih obresti.

9.Glede na vse navedeno je tako Ustavno sodišče pobudo kot očitno neutemeljeno zavrnilo.

C.

10.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena ZUstS v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam Lukić ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednica dr. Dragica Wedam Lukić

Opombi:

[1]Navedena določba je bila s 43. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Carinskega zakona (Uradni list RS, št. 59/02 - v nadaljevanju CZ-C), ki se uporablja od 1. 1. 2003, črtana. Vendar ob tem ni spregledati, da se tudi Uredba od 1. 1. 2003 ne uporablja več oziroma, da je bil v CZ dodan nov tretji odstavek 151. člena (76. člen CZ-C), ki se glasi: "V primerih in pod pogojih, ki jih določi vlada v predpisu iz 72. člena tega zakona, se obračunajo kompenzacijske obresti z namenom, da se prepreči pridobitev finančnih ugodnosti zaradi premika trenutka nastanka ali obračuna carinskega dolga."

[2]ZOR je z uveljavitvijo Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83/01 - v nadaljevanju OZ) z dne 1. 1. 2002 prenehal veljati; po vsebini je 277. člen ZOR primerljiv s 378. členom OZ.