Jedro

Tudi po mnenju sodišča pritožba zoper sklep o zavrženju ne bi bila uspešna, saj je bilo o stvari že pravnomočno razsojeno. V takem primeru pa predsednik senata izda sklep, s katerim tožbo zavrže, kar je bilo tudi storjeno.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške tega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Okrožno sodišče v Novi Gorici zavrnilo prošnjo tožeče stranke za dodelitev redne oblike brezplačne pravne pomoči. Iz obrazložitve izhaja, da je tožeča stranka vložila prošnjo za dodelitev redne oblike brezplačne pravne pomoči v obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem na drugi stopnji ter oprostitev stroškov postopka, zaradi pritožbe zoper sklep o zavrženju tožbe, ki ga je izdalo Okrožno sodišče v Novi Gorici pod opr. št. I P 15/2010. V nadaljevanju je ugotovljeno, da tožeča stranka, glede na njen finančni položaj, brez škode za njeno socialno stanje, ne bi zmogla plačila stroškov svetovanja, zastopanja, ter plačila stroškov v navedenem sodnem postopku. Skladno z določbo 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči pa je bil upoštevan tudi vsebinski (objektivni) pogoj – okoliščine in dejstva o zadevi, za katero je tožeča stranka zaprosila za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Tako je bilo ugotovljeno, da je Okrožno sodišče v Novi Gorici v pravdnem postopku I P 15/2010, s sklepom, zoper katerega želi tožeča stranka vložiti pritožbo zavrglo njeno tožbo, ker je z njo hotela doseči odločanje o že pravnomočno razsojeni stvari. Tožeča stranka je namreč kot tožnik že leta 1997 na Okrajno sodišče v Novi Gorici vložila vsebinsko popolnoma enak tožbeni zahtevek (opr. št. P 347/1997), ki je bil v celoti pravnomočno zavrnjen. V letu 2006 in letu 2008 je na sodišče ponovno vložila tožbi z istim ugotovitvenim zahtevkom, prvo tožbo je umaknila (P 299/2006) druga pa je bila zavržena (P 308/2008), kar je bilo potrjeno tudi na sodišču druge stopnje. Glede na vse navedeno je bilo ugotovljeno, da eden od pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči, to je verjetnost, da bi tožeča stranka kot pritožnik v postopku uspela, ni izpolnjen, zato je bila njena prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči, zavrnjena.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da izpodbijana odločba temelji na napačno ugotovljenem dejanskem stanju, saj so navedbe v njej zgolj pavšalno naštevanje, kako so se posamezni postopki končali. Natančnejši pregled navedenih postopkov pa pokaže, da je šlo v vseh primerih za neizpolnjevanje procesne predpostavke, ni pa prišlo do vsebinske odločitve o spornem razmerju. Iz istih razlogov tudi ni pravilen sklep o zavrženju tožbe v zadevi I P 15/2010. Zaradi vsega navedenega predlaga, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijano odločbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopnemu organu ter odloči o stroških postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je bil v postopku pred zavrnitvijo prošnje tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči, pridobljen spis Okrožnega sodišča v Novi Gorici opr. št. P 15/20010, iz katerega izhaja, da je sodišče s sklepom št. I P 15/2010 zavrglo tožbo tožeče stranke, ker je ugotovilo, da je z njo hotela doseči odločanje o že pravnomočno razsojeni stvari. V postopku so bili pridobljeni tudi ostali spisi, ki so se nanašali na predmetno zadevo, to je spis Okrajnega sodišča v Novi Gorici opr. št. P 347/1997 in spisa Okrožnega sodišča v Novi Gorici z opravilnimi številkami P 299/2006 in P 308/2008 iz katerih izhaja, da je bilo o vsebinsko po vsem enakem zahtevku odločeno že v postopku pred Okrajnim sodiščem v Novi Gorici z zavrnilno sodbo, opr. št. P 347/1997, ki je postala pravnomočna dne 20.9.2000. Isti tožbeni zahtevek pa je tožeča stranka vložila še v letu 2006 in 2008. V prvem primeru je tožeča stranka tožbo umaknila, v drugem primeru pa je bil izdan sklep, s katerim je bila tožba kot nedopustna zavržena saj je bilo ugotovljeno, da gre za vsebinsko povsem enak zahtevek kot v predhodni pravnomočno zaključeni zadevi pod opr. št. P 347/1997. Navedeni sklep je v pritožbenem postopku potrdilo tudi Višje sodišče v Kopru s sklepom opr. št. Cp 256/2009 z dne 17.11.2009. Dne 13.1.2009 pa je tožeča stranka pri Okrožnem sodišču v Novi Gorici ponovno vložila vsebinsko povsem enak tožbeni zahtevek kot v predhodnem postopku, to je določitev obsega in delitev skupnega premoženja. Glede na vse navedeno predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožeča stranka v pripravljalni vlogi z dne 25.3.2011 navaja, da je navedba v odgovoru na tožbo, da je bila v zadevi P 347/1947 sprejeta meritorna odločitev, zavajajoča. Navedena sodba, ki po njenem mnenju v resnici ni sodba pač pa sklep, govori izključno o neizpolnjenih procesnih predpostavkah. Navaja, da se je sporno razmerje med njo in njeno bivšo ženo začelo z zadevo opr. št. P 306/90, do časovnega zamika do zadeve P 347/97 pa je prišlo zaradi vrste, zanjo, tragičnih dogodkov, zaradi česar je ostala brez sredstev in brez zdravstvenega zavarovanja zato se je morala posvetiti izključno preživetju.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je odločba tožene stranke pravilna in zakonita, ima oporo v citiranih materialnih predpisih ter izhaja iz podatkov v upravnih spisih. Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijane odločbe podala pravilne razloge za svojo odločitev. Sodišče zato v celoti sledi njeni obrazložitvi in ponovno ne navaja razlogov za svojo odločitev (2. odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu – Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10 – ZUS-1). V zvezi z navedbami v tožbi pa še dodaja: Iz upravnih spisov in izpodbijane odločbe izhaja, da je tožeča stranka že v letu 1997 pri Okrožnem sodišču v Novi Gorici vložila tožbo, s katero je zahtevala ugotovitev, da sta pravdni stranki v času trajanja zakonske zveze zgradili na delu parcel številka ... vpisanih v vložku številka 301 k.o. ... novo stanovanjsko hišo ter da znaša njen delež ½. Navedena tožba, ki je bila vodena pod opr. št. P 347/1997 je bila s sodbo v celoti in pravnomočno zavrnjena. Ker je bila dne 13.1.2010 vložena tožba pri Okrožnem sodišču v Novi Gorici, ki se vodi pod opr. št. P 15/2010, vložena v isti stvari o kateri je bilo že pravnomočno razsojeno, saj tožeča stranka tudi v navedeni tožbi zahteva naj se ugotovi, da so parcele številka ..., vpisane v vložno številko 301 k.o. ..., skupaj z na njih zgrajenimi objekti, skupno premoženje pravdnih strank, vsakega do ½, je Okrožno sodišče v Novi Gorici s sklepom I P 15/2010, v skladu z 274. členom Zakona o pravdnem postopku tožbo zavrglo, saj je ugotovilo, da predmetna tožba, iz navedenih razlogov, ni dopustna.

Glede na navedene ugotovitve in določbo 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 48/01, 50/04, 96/04 – UPB1 in 23/08 – ZBPP), po kateri se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči, kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem pa da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati, tudi po mnenju sodišča pritožba zoper navedeni sklep I P 15/2010 z dne 15.12.2010 ne bi bila uspešna, saj je bilo o stvari že pravnomočno razsojeno. V takem primeru pa predsednik senata, v skladu z 274. členom Zakona o pravdnem postopku izda sklep, s katerim tožbo zavrže, kar je bilo s sklepom I P 15/2010 tudi storjeno.

Glede na vse navedeno je sodišče tožbo, v skladu s 1. odstavkom 63. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno saj je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

Sodišče je o stroških postopka odločilo v skladu s 4. odstavkom 25. člena ZUS-1, ki določa, da trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.