Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
11. 11. 1999
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Slavka Renka in Emila Finžgarja, obeh iz Kranja, na seji dne 11. novembra 1999
Pobuda za oceno ustavnosti drugega odstavka 63. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS,št. 14/90, 5/91, 71/93 in 2/94) se zavrne.
1.Pobudnika izpodbijata določbo, ki dopušča omejitev pravice do počitka ob praznikih in drugih dela prostih dneh. Menita, da je taka ureditev v neskladju z načelom enakosti pred zakonom (14. člen Ustave), saj ima večina delavcev prost in plačan praznični dan, delavci, ki morajo zaradi proizvodnega procesa na praznik delati, pa ne. Na ta način naj bi slednji morali dejansko delati približno 10 delovnih dni na leto več kot drugi. Svoj pravni interes utemeljujeta s tem, da delata v turnusni službi distribucijskega centra javnega podjetja Elektro Gorenjska, na delovnem mestu energetika-dispečerja. Po planu dela jima je na podlagi izpodbijane zakonske določbe omejena pravica do prostih plačanih prazničnih dni, zaradi česar morata v celoti oddelati letni fond ur.
2.Ustavno sodišče je že s sklepom št. U-I-167/96 z dne 13. 2. 1997 (OdlUS VI, 17) odločalo o pobudi za oceno ustavnosti 63. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS,št. 14/90, 5/91, 71/93 in 2/94 - v nadaljevanju: ZDR) in z njim poveznih določb 68. člena ZDR. Ustavno sodišče je v navedeni zadevi pobudo kot očitno neutemeljeno zavrnilo. Glede na to, da obravnavana pobuda ne navaja bistveno drugih ali drugačnih razlogov za oceno ustavnosti iste zakonske določbe, jo je Ustavno sodišče kot očitno neutemeljeno zavrnilo, pri čemer se sklicuje na razloge v obrazložitvi svojega sklepa št. U-I-167/96, ki ga kot prilogo vroča udeležencem tega postopka.
3.K temu pa Ustavno sodišče še dodaja. Tudi v tej zadevi pobudnika ne izpodbijata tistega, kar določa 63. člen ZDR, temveč uveljavljata stališče, da ni v skladu s 14. členom Ustave, ker ni uzakonjeno, da ima tudi delavec, ki sicer dela v turnusu, pa na dan državnega praznika oziroma dela prostega dne ne bi delal, pravico do nadomestila plače oziroma do nadomestnega prostega dne z nadomestilom plače. Ratio legis določbe prvega odstavka 63. in nanjo vezanega dela prvega odstavka 68. člena ni, da bi praznik zaposlenim kaj prinašal (konkretno: plačani počitek). Ratio legis je omogočiti vsem (ki jim to že ni omogočeno), da bodo lahko praznovali. Država, ki je praznik uzakonila, ga hoče tudi povzdigniti, utrditi njegov pomen. Pri tem je eden temeljnih namenov ustvariti državljanom možnost, da se bodo (namesto delu) na ta dan posvetili praznovanju, ne da bi bil zaradi tega oškodovan njihov osebni ali družinski proračun. Tega država ne stori na svoj račun, temveč breme prenese na delodajalca (kolikor to ni sama). Prepove mu obratovanje in mu hkrati naloži plačilo nadomestila plače. Določba o prostem in plačanem dnevu je poseg države v razmerje med delavcem in delodajalcem, toda upravičenost tega posega je specialna: upravičenost je v nalogi države, da zaradi javnega, državnega interesa zagotovi praznovanje praznika. Drugi odstavek 63. člena (pravica do povečane plače tistim, ki vendarle morajo delati tudi na dan praznika) je treba razumeti le kot izjemo, ki potrjuje pravilo: samo izjemoma, ko delavec vendarle mora delati na dan praznika, mu je pravica do praznika (praznovanja) nadomeščena s pravico do denarne odmene za delo na praznični dan. Načelu enakosti je zadoščeno s tem, da je vsakdo, ki mora po normalnem razporedu dela delati na dan praznika, upravičen do ene od bonitet, ki ju prinašata bodisi prvi bodisi drugi odstavek 63. člena ZDR. Nihče tudi nima pravice do nadomestila plače za dneve, ki niso določeni kot njegovi delovni dnevi, kolikor praznik pade na tak dan.
4.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, dr. Miroslava Geč- Korošec, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Lojze Ude, dr. Mirjam Škrk in dr. Dragica Wedam-Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.
P r e d s e d n i k :
Franc Testen