Jedro

Sodišče prve stopnje se ni ukvarjalo z vprašanjem, ali je bil protest čeka sploh potreben za nastanek terjatve. Če namreč tak protest za nastanek terjatve ni bil potreben, potem ima lahko tudi neprotestiran ček lastnost verodostojne listine. Odgovor na vprašanje, kdaj je protest čeka potreben za nastanek terjatve, dajejo pravila čekovnega prava.

Nastanek terjatve zoper trasanta (izdajatelj čeka) se lahko ugotavlja tudi s predložitvijo potrdila zavoda za obračunavanje oz. z datiranim potrdilom banke, da je bil ček predložen v plačilo v pravem času in da ni bil poravnan.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne temu sodišču v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za izvršbo.

Proti takšnemu sklepu se je zaradi zmotne uporabe materialnega prava iz 3. točke I. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) pritožila upnica. Navedla je, da prvostopno sodišče napačno tolmači določilo II. odstavka 19. člena Zakona o čeku (v nadaljevanju ZČ), saj meni, da predložena verodostojna listina (original dolžnikov ček ter izjava banke - trasata o zavrnitvi plačila zneska iz nekritega čeka) izpolnjuje določila 3. točke citirane določbe, da je bilo neplačilo ugotovljeno z datiranim potrdilom zavoda za obračunavanje, s katerim se ugotavlja, da je bil ček pravočasno predložen in da ni bil poravnan z obračunom. Pri tem je potrebno upoštevati, da je ZČ star zakon iz leta 1946 in da se je v tem času plačilni promet precej spremenil. Zavod za obračunavanje, kot je obstajal in deloval v preteklosti, ne obstaja več, njegove pristojnosti pa sedaj v celoti opravljajo poslovne banke. Zaradi tega je tolmačiti, da potrdilo poslovne banke nadomešča potrdilo bivšega zavoda za obračunavanje po 3. točki II. odstavka 19. člena ZČ. Upnica je k predlogu za izvršbo priložila original dolžnikov ček, iz katerega je razvidna zapadlost, to je 23.07.2002. Skladno z zakonom je upnica dolžnikov ček poslala na vnovčitev, dne 25.07.2002 pa je banka ček zavrnila zaradi nezadostnega kritja. Upnica meni, da predložena verodostojna listina izpolnjuje vse pogoje po ZIZ-u, zaradi česar bi bilo potrebno izpodbijani sklep spremeniti in ugoditi predlogu za izvršbo, sicer bi se lahko zgodilo, da bi morali upniki proteste opravljati pri notarjih, kar bi podražilo in otežilo izterjavo. Predlagala je, da sodišče druge stopnje njeni pritožbi ugodi, izpodbijani sklep pa razveljavi.

Pritožba je utemeljena.

V predmetni izvršilni zadevi je upnica zoper dolžnika predlagala izvršbo na podlagi čeka z dne 23.07.2002 (priloga A2 spisa), katerega je priložila predlogu za izvršbo skupaj z obvestilom B. C. z dne 25.07.2002, naslovljenim kot "Zavrnitev čekov imetnikov tekočih računov" (priloga A3 spisa). Prvostopno sodišče je z izpodbijanim sklepom njen izvršilni predlog zavrnilo, ker je štelo, da predloženi ček ni verodostojna listina v smislu 23. člena ZIZ. Takšna presoja pa po oceni sodišča druge stopnje ni pravilna.

Ček je v skladu z določilom II. odstavka 23. člena ZIZ verodostojna listina, če je protestiran in ima povratni račun, kadar je to potrebno za nastanek terjatve. Povratni račun kot potrdilo o višini plačila izkupljenega čeka je potreben le takrat, kadar uveljavlja plačilo terjatve na podlagi čeka imetnik čeka, ki je ček izkupil, za kar pa v predmetni izvršilni zadevi ne gre. Zato v obravnavanem primeru materialnopravno podlago izpodbijane odločitve lahko predstavlja le tisti del citirane določbe, ki za verodostojno listino predvideva ček s protestom, kadar je to potrebno za nastanek terjatve.

V konkretnem primeru predloženi ček ni bil protestiran v skladu z določbami Zakona o menici (ki se na podlagi 10. točke 23. člena ZČ uporabljajo tudi za ček), saj predlogu za izvršbo ni bila predložena ustrezna notarska listina, v kateri bi bilo ugotovljeno, da čekovni zavezanec svoje obveznosti iz čeka ni izpolnil, kar niti ni pritožbeno sporno. Sodišče prve stopnje pa se pri presoji ni ukvarjalo z vprašanjem, ali je bil protest čeka sploh potreben za nastanek terjatve. Če namreč tak protest za nastanek terjatve ni bil potreben, potem ima lahko tudi neprotestiran ček lastnost verodostojne listine.

Odgovor na vprašanje, ali oziroma kdaj je protest čeka potreben za nastanek terjatve dajejo pravila čekovnega prava. Po določilu I. odstavka 19. člena ZČ ima imetnik čeka (v konkretnem primeru upnica) regres zoper trasanta (izdajatelj čeka oziroma v konkretnem primeru dolžnik), če se ček, predložen v pravem času, ki ga določa 12. člen ZČ, ne plača. Predložitev v plačilo in neplačilo pa se v skladu z II. odstavkom 19. člena ZČ ugotavlja na tri načine: s protestom, s podpisano trasatovo izjavo na čeku, s katero odreka plačilo, z navedbo dneva, ko je bil ček predložen ali z datiranim potrdilom zavoda za obračunavanje, s katerim se ugotavlja, da je bil ček predložen v pravem času in da ni bil poravnan z obračunom. Iz citiranega določila torej izhaja, da je protest le eden izmed treh možnih načinov nastanka upničine terjatve zoper dolžnika. Ker le-ta ni bil izveden, trasat pa na čeku tudi ni podpisal izjave, da upnici odreka plačilo, kar tudi ni pritožbeno sporno, bi prvostopno sodišče moralo presojati, ali je upničina terjatev lahko nastala na tretji možen način, to je s potrdilom zavoda za obračunavanje.

Sodišče prve stopnje je priloženo obvestilo banke (pod prilogo A3 spisa) sicer presojalo v luči citiranega določila II. odstavka 19. člena ZČ in zaključilo, da ne predstavlja nobene izmed v njem opredeljenih listin, torej tudi ne potrdila iz njegove 3. točke (potrdilo zavoda za obračunavanje). S takšno oceno listine pa sodišče druge stopnje ne more soglašati, saj je treba pojem potrdila zavoda za obračunavanje, kot so pravilna pritožbena izvajanja upnice, uveljavljena tudi v pravni teoriji (Žiberna, Ivanjko: Menica in ček kot vrednostna papirja, VI. spremenjena izdaja, GV Ljubljana 1993, stran 259; podobno Vrenčur: Izvršba na podlagi verodostojne listine, Gradivo za seminar Aktualna pravna vprašanja novega izvršilnega prava, Maribor, september 1998, stran 113, ki zavzema stališče, da je za menico in ček kot verodostojni listini protest potreben samo, če je pogoj za nastanek terjatve), zaradi sprememb ekonomskega sistema, do katerih je prišlo v času od sprejetja ZČ leta 1946 pa do danes, razlagati širše, kar pomeni, da se pravnoveljavna ugotovitev pravočasne predložitve čeka v plačilo in njegovo neplačilo lahko potrjuje tudi z datiranim potrdilom banke, s katerim se ugotavlja, da je bil ček predložen v plačilo v pravem času in da ni bil poravnan.

Glede na vse navedeno je upničina pritožba utemeljena, zato ji je sodišče druge stopnje ugodilo, izpodbijani sklep prvostopnega sodišča razveljavilo in zadevo vrnilo temu sodišču v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), v katerem bo moralo upoštevaje zgoraj navedeno pravno podlago (II. odstavek 23. člena ZIZ in določila ZČ) ponovno odločiti o predlogu za izvršbo.

Izrek o stroških pritožbenega postopka odpade, ker jih upnica ni priglasila.