Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Nova dejstva in novi dokazi so lahko vsebina obnovitvenega predloga, če so ta dejstva oziroma dokazi obstajali že takrat, ko je tekel prejšnji postopek, pa stranka zanje ni vedela do trenutka, ko je nova dejstva še lahko navajala oziroma ko je nove dokaze še lahko predlagala. Dejstva in dokazi so torej morali v času sojenja že obstajati.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Peti nasprotni udeleženec E. r., d.o.o. - v stečaju sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo.
: Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za obnovo postopka za vrnitev zaplenjenega premoženja, kolikor se nanaša na tretjega, petega in šestega nasprotnega udeleženca.
Predlagatelji so proti takšni odločitvi vložili pravočasno pritožbo, s katero uveljavljajo pritožbene razloge zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ter kršitev določb postopka iz 1. odst. in iz 14. točke 2. odst. 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Navajajo, da so dokazovali in navajali, da listin priloženih predlogu za obnovo postopka, brez svoje krivde niso mogli predložiti do pravnomočnosti postopka. Sodišče je ugotovilo drugače, pri čemer se je sklicevalo na podatek iz spletne strani www.zal-lj.si, iz katere naj bi izhajalo, da je gradivo potrebno naročiti dva dni pred uporabo oziroma sedem delovnih dni, če je gradivo zunaj sedeža arhiva. Iz česar naj bi sledilo, da je predlagatelj predlagane listine lahko pridobil že prej. Dejstvo o časovnih možnostih pridobitve predlogu za obnovo priloženih listin je odločilno. Bistven dokaz, na katerega opira svojo ugotovitev o neizpolnjevanju pogoja iz 2. odst. 395. člena ZPP, je zgoraj omenjena spletna stran zgodovinskega arhiva Ljubljana. Ta dokaz pa v postopku sploh ni bil predlagan, ne s strani predlagateljev, ne s strani nasprotnih udeležencev in tudi ni bil izveden na obravnavi pred sodiščem, strankam pa ni bila dana možnost, da se glede njega izjavijo. S tem so bila kršena določila 1. in 2. odst. 4. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) ter 1. odst. 217. člena ZPP, kar vse je vplivalo na zakonitost in pravilnost sklepa. Zaradi tega je podan pritožbeni razlog iz 1. odst. 339. člena ZPP. Tega dokaza oziroma spletne strani pa tudi ni v sodnem spisu. Zato je podana tudi absolutna bistvena kršitev določb iz 14. točke 2. odst. 339. člena ZPP, saj glede odločilnega dejstva (t.j. časovnih možnosti predlagateljev za pridobitev in predložitev listin) obstaja nasprotje med razlogi sodbe in vsebino sodnega spisa.
Tretji nasprotni udeleženec in peta nasprotna udeleženka sta v odgovoru na pritožbo predlagala njeno zavrnitev in potrditev sklepa sodišča prve stopnje.
Pritožba ni utemeljena.
Sodišče prve stopnje je s sklepom, ki je postal pravnomočen 22.11.2006, zavrnilo predlog predlagateljev za vrnitev zaplenjenega premoženja zoper tretje, peto in šestega nasprotnega udeleženca. Zaključilo je, da obstajajo ovire za vrnitev zaplenjene nepremičnine v naravi, saj je bila ta ob zaplembi vrt, sedaj pa predstavlja zazidano stavbno zemljišče. Po 2. odst. 32. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen) pa se namreč takšna zemljišča ne vračajo v naravi. Predlagatelji so predlagali obnovitev postopka, iz katerega izvira navedena odločitev, pri tem pa uveljavljajo obnovitveni razlog iz 10. točke 394. člena ZPP, po katerem se postopek, ki je s sodno odločbo pravnomočno končan, lahko obnovi na predlog stranke, če ta izve za nova dejstva, ali pa najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila lahko izdana zanjo ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva oziroma, če bi bili ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku. Nova dejstva in novi dokazi so lahko vsebina obnovitvenega predloga, če so ta dejstva oziroma, če so ti dokazi obstajali že takrat, ko je tekel prejšnji postopek, pa stranka zanje ni vedela do trenutka, ko je nova dejstva še lahko navajala oziroma, ko je nove dokaze še lahko predlagala. Dejstva in dokazi so torej morali v času sojenja že obstajati. Po določilu 2. odst. 395. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP, pa se sme dovoliti obnova postopka samo, če stranka novih dejstev in novih dokazov ni mogla brez svoje krivde uveljavljati, preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo. Na stranki, ki predlaga to izredno pravno sredstvo, je torej obveznost, da izkaže, da novih dejstev oziroma novih dokazov brez svoje krivde ni mogla uveljavljati še pred pravnomočnim končanjem prejšnjega postopka. Sodišče dovoljenost obnove iz tega razloga presoja predvsem upoštevaje dejanske navedbe v samem predlogu in na podlagi teh vrednoti, ali je stranka glede dejstev ali dokazov, na katere opira predlog za obnovo postopka, v prejšnjem postopku ravnala z zahtevano procesno skrbnostjo. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da bi predlagatelji dokaze, ki po njihovem mnenju predstavljajo razlog za obnovo postopka, lahko predlagali že v prejšnjem postopku. Gre namreč za dokaze, ki jih je hranil Zgodovinski arhiv Ljubljana in da so jih, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, prav zato imeli predlagatelji možnost pridobiti že ob vložitvi predloga 15.2.1994, pa tudi tekom postopka, ki je bil pravnomočno zaključen 20.11.2006. Pravilno je zaključilo, da je mogoče okoliščino, da predlagatelji listin, na katere se sklicuje v predlogu za obnovo postopka, sodišču niso predložili prej, pripisati izključno njihovi neskrbnosti. Iz samega predloga za obnovo postopka pa tudi ne izhaja, da so predlagatelji že tekom prejšnjega postopka poskušali pri Zgodovinskem arhivu Ljubljana pridobiti navedene listine. Predlog za obnovo postopka je zato že iz navedenega razloga nedovoljen. Dodatna ilustracija evidentne nedovoljenosti s podatkom s spletne strani Zgodovinskega arhiva Ljubljana, po katerem je mogoče gradivo iz arhiva pridobiti v izredno kratkem roku, prav v ničemer ne more vplivati na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa. Prav tako pa tudi ne gre za nikakršno nasprotje med razlogi sodbe in vsebino sodnega spisa, zaradi katerega izpodbijane odločitve ne bi bilo mogoče preizkusiti.
Pritožba se tako izkaže za neutemeljeno. Zato jo je bilo treba zvrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).
V skladu s 1. odst. 35. člena ZNP nasprotna 5. udeleženka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.