Jedro

Bistveno je ob tožbi za znižanje preživnine dognati, ali so se spremenile okoliščine, na podlagi katerih je bila poprej določena preživnina (peti odstavek 131. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, Uradni list SRS 15/76 in 1/89 - ZZZDR). Pri tem pa je seveda potrebno raziskati in upoštevati vse okoliščine, ki so pomembne za to, da se ugotovijo tako potrebe preživninskega upravičenca, kakor tudi možnosti preživninskega zavezanca (129. člen ZZZDR). Sodišče mora nadalje imeti pred očmi ne le naravno in moralno, marveč tudi zakonsko določeno dolžnost staršev, da omogočijo svojim otrokom pogoje za zdravo rast, skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno delo in življenje (102. člen ZZZDR) ter po svojih močeh skrbeti za njihovo šolanje in strokovno izobrazbo glede na njihove sposobnosti, nagnjenja in želje (drugi odstavek 103. člena ZZZDR). Šele presoja z vseh naštetih vidikov lahko odgovori na vprašanje, ali je upravičeno znižanje poprej določene preživnine.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Ob drugem sojenju v tej preživninski pravdi je sodišče prve stopnje zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek za znižanje s sodbo II P 170/91 z dne 29.10.1991 na 4.200,00 SIT določene preživnine in 1.8.1994 valorizirane na 16.415,00 SIT tako, da bi toženec od 1.9.1992 dalje plačeval le 2.000,00 SIT na mesec. Tožniku je še naložilo, naj povrne 11.720,00 SIT pravdnih stroškov.

Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.

Proti tej sodbi vlaga revizijo tožeča stranka zaradi bistvene kršitve določb zakona o pravdnem postopku (ZPP) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Revizijskemu sodišču predlaga, naj razveljavi sodbi sodišč prve in druge stopnje in vrne zadevo v novo sojenje drugemu senatu ali sodbo spremeni skladno s tožbenim zahtevkom. Navaja, da je v nasprotju z drugimi dokazi in toženkino izpovedjo štelo, da gre pri poročilu Statističnega zavoda R Srbije za mesečne in ne za letne stroške. Primerjava letnih povprečnih stroškov in stroškov dvakratne rekreacije pokažejo, da slednja stane več. Nejasni so nadalje razlogi sodbe, po katerih so otrokove potrebe večje od dohodkov družine, v kateri živi. Po zadnji izpovedi zakonite zastopnice naj bi zaslužila njena sestra 200 DEM na mesec. Sodišče ni upoštevalo obremenitve plač in dejstva, da ima toženka podnajemnico. Spremembe v plačah so zanemarljive z nastalo spremembo v potrebah mld. toženca, saj se je preselil iz okolja s 6.500 USD bruto družbenega proizvoda v okolje z 900 USD bdp na prebivalca in iz družine s 1.500 DEM v družino z 200 DEM mesečnih dohodkov. Nepravilna je tudi odločba o pravdnih stroških.

Na vročeno revizijo tožena stranka ni odgovorila in državni tožilec se o njej ni izjavil. Revizija ni utemeljena.

Dasiravno navaja revizija uvodoma, da izpodbija tožeča stranka sodbo sodišča druge stopnje le iz razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava, poskuša revident s trditvami o drugačnih potrebah mladoletnega toženca, o dohodkih njegove zakonite zastopnice iz oddajanja stanovanja podnajemnici, poseči v dejansko stanje, kar pa v revizijskem postopku ni dovoljeno (tretji odstavek 385. člena ZPP). Za takšen poskus gre očitno tudi v zvezi s trditvami o neprepričljivih in nejasnih razlogih drugostopenjske sodbe, kar naj bi pomenilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Izpodbijana sodba namreč le obrazloženo sprejema dejanske ugotovitve, do katerih je prišlo sodišče prve stopnje. V zvezi s tem naj bo le povedano, da ima sicer revident prav, da so razmere v Beogradu, kjer živi mld. toženec, povsem drugačne kot pri nas, zato pa so primerjave na podlagi statističnih podatkov, časopisnih notic in zvečine nerealnih tečajnih razmerij različnih valut (jugoslovanski dinar, nemška marka in slovenski tolar) nezanesljive, nerealne, njihova uporabnost v tej pravdi pa vprašljiva.

Bistveno je namreč ob tožbi za znižanje preživnine dognati, ali so se spremenile okoliščine, na podlagi katerih je bila poprej določena preživnina (peti odstavek 131. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, Uradni list SRS 15/76 in 1/89 - ZZZDR). Pri tem pa je seveda potrebno raziskati in upoštevati vse okoliščine, ki so pomembne za to, da se ugotovijo tako potrebe preživninskega upravičenca, kakor tudi možnosti preživninskega zavezanca (129. člen ZZZDR). Sodišče mora nadalje imeti pred očmi ne le naravno in moralno, marveč tudi zakonsko določeno dolžnost staršev, da omogočijo svojim otrokom pogoje za zdravo rast, skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno delo in življenje (102. člen ZZZDR) ter po svojih močeh skrbeti za njihovo šolanje in strokovno izobrazbo glede na njihove sposobnosti, nagnjenja in želje (drugi odstavek 103. člena ZZZDR). Šele presoja z vseh naštetih vidikov lahko odgovori na vprašanje, ali je upravičeno znižanje poprej določene preživnine. Ob ugotovitvah nižjih sodišč, da se je zdaj razmerje v dohodkih staršev mladoletnega toženca v primerjavi s časom, ob katerem je bila prej določena preživnina, prevesilo v korist tožnika od dobre polovice višjih prejemkov, kot so bili prejemki zakonite zastopnice, na kar 2,4-krat višje; da obiskuje zdaj mladoletni toženec 4. razred, da hodi k dodatnemu pouku angleščine in se ukvarja z drugimi aktivnostmi - je materialnopravno pravilna presoja, da tožnik ne more uspešno zahtevati znižanja preživnine v bistvu le zato, ker živi otrok zdaj v okolju z neprimerno nižjim standardom. Tožnik, ki zaradi povedanega zdaj laže nosi breme preživljanja sina, ga pač ne more zmanjševati na račun tega, da je njegov sin zaradi zdravstvenih razmer njegove matere prisiljen živeti ločeno od nje v državi, v kateri so trenutno bedne razmere. Odločitvi obeh sodišč se tako pokažeta tudi v materialnopravnem pogledu pravilni.

Odločba o pravdnih stroških v sodbi se šteje za sklep (peti odstavek 129. člena ZPP). Revizija proti sklepu pa se lahko vloži proti sklepu sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan (prvi odstavek 400. člena ZPP). Odločba o pravdnih stroških kot del sodbe o glavni stvari ne pomeni sklepa, s katerim bi bil postopek pravnomočno končan. Revizija je torej v tem delu sploh nedovoljena (drugi odstavek 389. člena in četrti odstavek 400. člena ZPP).

Zaradi vsega povedanega je bilo potrebno revizijo kot neutemeljeno zavrniti, saj niso podani ne uveljavljani revizijski razlogi, niti ne gre za procesno kršitev, na kakršno pazi sodišče po uradni dolžnosti (393. člen ZPP).