Jedro

Sklep o razporeditvi delavca po 2. odst. 17. čl. ZTPDR je nezakonit, če ga delodajalec razporedi na delovno mesto, kjer se zahteva nižja stopnja strokovne izobrazbe, pa delavec v to ne privoli in tudi ni izjemnih okoliščin, ki bi to dopuščale.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razveljavilo sklep direktorja tožene stranke o razporeditvi z dne 19.1.1994 in sklep komisije za pritožbe z dne 28.2.1994. Toženi stranki je naložilo, da tožnika razporedi na delovno mesto, ki ustreza V. stopnji strokovne izobrazbe ter mu plača razliko med prejeto plačo in plačo, ki bi jo prejel na delovnem mestu, za katerega se zahteva V. stopnja strokovne izobrazbe oz. najmanj plačo v višini izhodiščne plače Kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine za V. tarifni razred, povečani za dodatek na delovno dobo, vse za čas od 1.2.1994 do ustrezne nove razporeditve z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega mesečnega zneska dalje, vse v 8 dneh pod izvršbo. Odločilo je tudi, da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti stroške postopka, kar je zahteval tožnik več, pa je zavrnilo.

Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožena stranka zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da je izrek izpodbijane sodbe nerazumljiv.

Iz izreka sodbe je sicer razvidno, da je tožnik upravičen do zakonskih zamudnih obresti od zapadlosti posameznega mesečnega zneska, ni pa moč ugotoviti, do kdaj je potrebno obračunati tožniku zamudne obresti, saj je jasno, da le-te ne morejo teči v nedogled.

Tožena stranka je tudi prepričana, da razporeditev tožnika ni bila napravljena v nasprotju z 2. odst. 17. člena Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja - ZTPDR (Ur.l. SFRJ št. 60/89, 42/90).

Iz opisa del in nalog za delovno mesto pomočnik prevzemnika blaga, na katerega je bil tožnik razporejen, je razvidno, da se za navedeno delovno mesto zahteva srednješolska izobrazba, katero pa tožnik ima.

Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sodbo v izpodbijanem delu spremeni in zavrne zahtevek tožnika, podrejeno pa, da sodbo v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da v 2. točki izreka izpodbijane sodbe ni določeno, do kdaj je potrebno obračunati tožniku zakonite zamudne obresti, ki tečejo od zapadlosti posameznih mesečnih zneskov dalje, kot na to pravilno opozarja tožena stranka. Vendar pa pritožbeno sodišče meni, da ne gre za tako kršitev procesnih pravil, ki je vplivala ali mogla vplivati na zakonitost in pravilnost sodbe. Glede na to, da so zakonite zamudne obresti z zakonom določene obresti v odstotku terjatve, ki tečejo od dneva zamude, je povsem logično, da bodo tekle vse dokler bo dolžnik v zamudi z izpolnitvijo svoje denarne obveznosti. Dolžnikova zamuda traja do plačila, do takrat pa tečejo tudi zakonite zamudne obresti.

Pritožbeno sodišče soglaša z ugotovitvijo v izpodbijani sodbi, da iz opisa del in nalog delovnega mesta prevzemnika blaga, na katerega je bil tožnik razporejen, izhaja, da se za to delovno mesto zahteva srednješolska izobrazba IV. stopnje. Kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, pa ima tožnik srednješolsko izobrazbo V. stopnje, to pa izhaja iz diplome, iz ugotovitev komisije za pritožbe tožene stranke in iz pogodbe o zaposlitvi z dne 30.5.1991. Glede na navedeno je pravilen zaključek prvostopnega sodišča, da je bil sklep o razporeditvi tožnika v nasprotju z 2. odst. 17. člena ZTPDR (Ur.l. SFRJ št. 60/89 in 42/90), saj je v skladu z določilom 5. odst. 17. člena ZTPDR, 2. odst. 21. člena Zakona o delovnih razmerjih - ZDR (Ur.l. RS št. 14/90, 5/91 in 71/93) in 22. člena ZDR delavec na delovno mesto, kjer se zahteva nižja stopnja strokovne izobrazbe, lahko razporejen le, če v to privoli ali v primerih izjemnih okoliščin.

Pritožbeni razlogi tako niso podani, kot tudi ne razlogi, na katere pazi po 2. odst. 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP (Ur.l. SFRJ št. 4/77-27/90) sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti. Zato je bilo potrebno pritožbo po 368. členu ZPP zavrniti in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje potrditi.

Določbe ZTPDR in ZPP je pritožbeno sodišče smiselno uporabilo kot republiška predpisa v skladu z določilom 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. list RS št. 1/91-I in 45/94-I).