Jedro

Tožnici je bila dodeljena nujna BPP z odločbo z dne 30. 4. 2009, s sklepom z dne 13. 5. 2009 pa odvetniku, ki ji je bil določen, odmerjena nagrada in stroški zastopanja v višini 421,35 EUR. Ker je tožnici z odločbo z dne 11. 10. 2011 prenehala upravičenost do BPP, je z izpodbijanim sklepom pravilno naložena dolžnost povrnitve stroškov, izplačanih iz naslova BPP.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Krškem odločil, da je tožnica dolžna povrniti stroške, izplačane iz naslova brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju Bpp) v znesku 421,35 EUR in sicer v 30 dneh po prejemu navedenega sklepa, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Iz obrazložitve je razvidno, da je bila tožnici z odločbo 30. 4. 2009 odobrena nujna Bpp za sestavo in vložitev revizije v zadevi Okrožnega sodišča Novo mesto P 202/2007 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 161/2009 z dne 18. 3. 2009 in oprostitev plačila stroškov postopka. Iz naslova Bpp so bili na podlagi sklepa 13. 5. 2009 izplačani stroški in nagrada odvetnika v znesku 421,35 EUR. Na podlagi odločbe Bpp 312/2009 z dne 11. 10. 2011 je tožnici prenehala upravičenost do Bpp, ki ji je bila odobrena z odločbo Bpp 312/2009 z dne 30. 4. 2009 in se je štela za neupravičeno prejeto. Po določilu 43. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) je tožnica dolžna neupravičeno prejeto Bpp vrniti in plačati vse stroške, ki jih je bila oproščena. Tožnica je tako dolžna vrniti plačane stroške izvedenca medicinske stroke v skupnem znesku 421,35 EUR, ki so bili izplačani iz sredstev za Bpp. Na predlog tožnice lahko organ za Bpp in tožnica skleneta pisni dogovor o načinu vračila omenjenega zneska.

Tožnica je vložila tožbo, kjer navaja, da se z navedenim sklepom ne strinja. Iz obrazložitve sklepa izhaja, da je tožnica dolžna vrniti plačane stroške izvedenca medicinske stroke. Tožnica navaja, da ni nikoli potrebovala izvedenca medicinske stroke in da ji nikoli ni bila za izvedenca medicinske stroke dodeljena Bpp. Tožnica meni, da tožena stranka ne more od nje zahtevati povrnitve stroškov v zadevi Bpp 312/2009, če se nanaša na kaj drugega kot izvedenca medicinske stroke. Nadalje navaja, da se tožena stranka sklicuje na odločbo Bpp 312/2009 z dne 11. 10. 2011, na podlagi katere je tožnici prenehala upravičenost do Bpp. Tožnica pa se sklicuje na odločbo z dne 22. 6. 2011, saj je z njo tožena stranka odločala o upravičenosti do Bpp, vendar je bila ta odločba odpravljena s sodbo Upravnega sodišča RS I U 1307/2011 z dne 30. 8. 2011 in zadeva vrnjena v ponovno odločanje toženi stranki. V primeru, da je tožena stranka v ponovljenem postopku o tem odločila z odločbo z dne 11. 10. 2011, pa tožnica navaja, da navedena odločba ni bila vročena tožničinemu pooblaščencu, zaradi česar ni mogla postati dokončna, še manj pravnomočna. Jasno tudi ni, ali je bila navedena odločba vročena tožnici. Tožnica navaja, da ni jasno, na podlagi katerih določil je tožena stranka preverjala ali je tožnica izpolnjevala pogoje za Bpp ali ne (ali ob vložitvi vloge ali ob izdaji odločbe z dne 11. 10. 2011) ter pojasnjuje, da ni nikoli želela zamolčati podatka glede solastništva nepremičnine. Meni tudi, da je nenavadno, da četudi je bila izdana odločba z dne 11. 10. 2011 glede neupravičene Bpp, da je tožena stranka šele sedaj zahtevala od tožnice vrnitev le-te. Tožnica predlaga, da sodišče izpodbijani sklep odpravi, toženi stranki pa naloži plačilo stroškov postopka.

Toženka na tožbo ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Tožnici je bila z odločbo Bpp 312/2009-3 z dne 30. 4. 2009 dodeljena nujna Bpp in sicer za sestavo in vložitev revizije v zadevi Okrožnega sodišča v Novem mestu P 202/2007 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 161/20009 z dne 18. 3. 2009 in oprostitev plačila stroškov ter za izvajanje Bpp določen A.A., odvetnik v B.. Slednjemu je bila iz tega naslova s sklepom 13. 5. 2009 odmerjena nagrada in stroški zastopanja v višini 421,35 EUR. Z odločbo Bpp 312/2009-30 z dne 11. 10. 2011 pa je bilo odločeno, da tožnici preneha upravičenost do Bpp, ki ji je bila dodeljena z odločbo z dne 3. 4. 2009 in da se šteje za neupravičeno prejeto. Na podlagi navedene odločbe z dne 11. 10. 2011, iz katere izhaja, da je tožnica neupravičeno prejela Bpp, je bil izdan izpodbijani sklep, s katerim je tožnici naloženo, da povrne stroške Bpp v znesku 421,35 EUR.

Na podlagi zgoraj navedenega je po presoji sodišča naložitev obveznosti vračila zneska v višini 421,35 EUR pravilna in zakonita ter ima podlago v 43. členu ZBPP. Ne glede na to, da je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa očitno pomotoma navedeno, da gre pri znesku 421,35 EUR za stroške izvedenca medicinske stroke, za kar v predmetni zadevi ne gre, pa navedena nepravilnost po presoji sodišča sama po sebi ni razlog, zaradi katerega naložitev obveznosti iz izpodbijanega sklepa ne bi bila pravilna in zakonita. Zato sodišče zavrača tožničine ugovore, da izpodbijani sklep ni zakonit iz razloga omenjene napačne navedbe v obrazložitvi. V zadevi namreč ni sporno, da je bila tožnici dodeljena nujna Bpp z odločbo z dne 30. 4. 2009, s sklepom z dne 13. 5. 2009 pa odvetniku, ki ji je bil določen, odmerjena nagrada in stroški zastopanja v višini 421,35 EUR. Ker je tožnici z odločbo z dne 11. 10. 2011 prenehala upravičenost do Bpp, je z izpodbijanim sklepom pravilno naložena dolžnost povrnitve stroškov, izplačanih iz naslova Bpp, v znesku 421,35 EUR.

Sodišče zavrača tudi tožničine ugovore, ki se nanašajo na odločbo z dne 11. 10. 2011, s katero je tožnici prenehala upravičenost do Bpp. V odstopljenih spisih je priložena navedena odločba (ki je bila izdana v ponovljenem postopku potem, ko je bila s sodbo Upravnega sodišča RS odpravljena odločba z dne 22. 6. 2011), iz katere izhaja, da je ta odločba dne 21. 11. 2011 postala pravnomočna. Presojanje pravilnosti navedene odločbe ni predmet tega postopka. Ne glede na to pa sodišče v zvezi s tožničinim ugovorom, ki se nanaša na vročitev navedene odločbe, pripominja, da je k navedeni odločbi priložena vročilnica, iz katere je razvidno, da je bila odločba vročena tožnici 14. 10. 2011. Sodišče še pripominja, da dejstvo, da je bil tožnici za izvajanje Bpp določen odvetnik, ne pomeni, da bi odločba z dne 11. 10. 2011, s katero je bilo odločeno, da tožnici preneha upravičenost do Bpp, morala biti vročena preko tega odvetnika. Izpodbijanje odločbe z dne 11. 10. 2011, ki se nanaša na izpolnjevanje finančnega pogoja za dodelitev Bpp, pa kot že pojasnjeno, ni predmet tega postopka. Na drugačno odločitev v navedeni zadevi tudi ne vpliva sklicevanje tožnice, da je nenavadno, da je bil izpodbijani sklep izdan po več kot enem letu od izdaje odločbe z dne 11. 10. 2011, s katero je bilo odločeno, da je tožnica neupravičeno prejela Bpp.

Ker tožbeni ugovori po navedenem niso utemeljeni, je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. Odločitev o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne. Ker so pravno odločilna dejstva v zadevi nesporna, je v zadevi odločilo brez glavne obravnave (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).