Jedro

Revizija prvega toženca je prepozna, saj jo je njegova pooblaščenka vložila po preteku tridesetdnevnega roka.

Revizija druge toženke zaradi revizijskega praga iz drugega odstavka 367. člena ZPP ni dovoljena (že) po samem zakonu, prav tako ni bila (predhodno) dopuščena, zaradi česar je nedovoljena.

Izrek

Reviziji se zavržeta.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da sta toženca nerazdelno dolžna plačati tožnici odškodnino v znesku 45.000 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Naložilo jima je še nerazdelno plačilo pravdnih stroškov tožnice v višini 3.670,52 EUR.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbama tožencev delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v stroškovnem delu spremenilo tako, da je znesek tožnici prisojenih pravdnih stroškov znižalo na 3.182,02 EUR. V ostalem je pritožbi tožencev zavrnilo in v nespremenjenem obsegu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je še, da toženca krijeta sama svoje stroške pritožbenega postopka.

3. Druga toženka je vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. V njej navaja, da je pritožbeno sodišče kršilo določbe pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), saj ima sodba v obrestnem delu pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti. Sodbi nižjih sodišč nimata razlogov, zakaj prisojata tožnici odškodnino z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 8. 2003 do plačila. Sodišče bi moralo obveznost plačila obresti določiti šele po preteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje. Ne drži, da toženca postavljenemu obrestnemu zahtevku nista nasprotovala, saj je druga toženka v odgovoru na tožbo zavračala tožbeni zahtevek v celoti. Civilna odgovornost tožencev je seveda podana, je pa njena odgovornost v primerjavi z odgovornostjo prvega toženca bistveno manjša in ne gre za nerazdelno odgovornost v enakem razmerju. Prisojena odškodnina je bistveno previsoka. Pri ožji individualizaciji sodišče prve stopnje ni izključilo prekomerne teže tožnice, ki jo je beležila že pred dejanji spolne zlorabe. Glede širše individualizacije pa sodišče podpira težnje, ki niso združljive z njeno naravo in namenom. Res je pomen prizadete dobrine za tožnico visok, bi pa namen odškodnine dosegel svoj cilj že, če bi sodišče dosodilo po višini četrtinsko vrednost sedaj določene odškodnine. Tožnici in sodišču je namreč znano, da na strani tožencev ni realne možnosti, da bi bila ta odškodnina kdaj v celoti plačana, tožnica pa je premlada, da bi sploh razumela višimo in pomen odškodnine, ima pa nerazumna pričakovanja njena mati.

4. V vlogi z dne 7. 7. 2009, ki je naslovljena kot odgovor na revizijo, se prvi toženec pridružuje reviziji druge toženke in predlaga razveljavitev sodbe sodišča druge stopnje.

5. Revizija prvega toženca je prepozna, revizija druge toženke pa ni dovoljena.

6. Glede na to, da odgovora na revizijo stranke, ki tisti stranki, ki vlaga revizijo, ni nasprotna, ZPP ne pozna, in glede na vsebino vloge prvega toženca z dne 7. 7. 2009, je omenjeno vlogo mogoče obravnavati samo kot (prepozno) revizijo. Sodbo sodišča druge stopnje je pooblaščenka prvega toženca namreč prejela 7. 5. 2009, vlogo, ki je po vsebini revizija, pa je vložila 7. 7. 2009. Revizija prvega toženca je bila torej vložena po izteku tridesetdnevnega roka iz 367. člena ZPP in je prepozna. Zato jo je revizijsko sodišče na podlagi 377. člena ZPP zavrglo.

7. Iz revizije druge toženke izhaja, da temelj odškodninske obveznosti zanjo ni sporen, sporna je le njena višina. Znesek, za katerega šteje, da je sodišče tožnici previsoko odmerilo odškodnino, je opredelila z navedbo, da kot primerno ocenjuje četrtinsko vrednost sedaj določene odškodnine. Del pravnomočne sodbe, ki ga revidentka izpodbija, torej znaša ¾ vrednosti pravnomočno prisojene odškodnine, kar predstavlja znesek 33.750 EUR.(1)

8. Revizija je v skladu z določbo drugega odstavka 367. člena ZPP dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000 EUR; če ni dovoljena po tem merilu, je dovoljena le, če jo v skladu s 367. a členom ZPP dopusti sodišče (dopuščena revizija; tretji odstavek 367. člena ZPP).V konkretnem primeru revizija druge toženke ni dovoljena (že) po samem zakonu, prav tako ni bila (predhodno) dopuščena, zaradi česar je nedovoljena (drugi odstavek 374. člena ZPP). Iz tega razloga je revizijsko sodišče tudi revizijo druge toženke na podlagi 377. člena ZPP zavrglo.

Op. št. (1): Revidentka sicer izpodbija tudi odločitev o obrestih, vendar se te glede na to, da se ne uveljavljajo kot glavni zahtevek, pri ugotavljanju vrednosti spornega predmeta ne upoštevajo (prim. 39. člen ZPP).