Jedro

ZOFVI-UPB3 je bil sprejet po uveljavitvi novega ZDR in predstavlja lex specialis glede na ZDR, zato je glede varstva pravic delavcev, zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, potrebno uporabiti določbe 48. člena ZOFVI-UPB3. Ker je tožnica pravno varstvo zoper podano redno odpoved PZ iz poslovnega razloga skladno s pravilnim pravnim poukom delodajalca po 2., 3., in 4., odstavku 48. člena ZOFVI-UPB3 (notranja pot ali direktno sodno varstvo), je zmotno stališče, da je tožba vložena prepozno zaradi zamude 30-dnevnega roka po 3. odstavku 204. člena ZDR. Glede na zakonsko dikcijo 48. člena ZOFVI-UPB3 ima delavec možnost, da izbira, ali bo pravno varstvo uveljavljal po 2., 3., in 4. odstavku 48. člena ZOFVI-UPB3 (ugovor na svet zavoda), ali pa neposredno pred sodiščem (5. odstavek 48. člena ZOFVI-UPB3 v zvezi z 3. odstavkom 204. člena ZDR).

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo tožnice, v kateri je le-ta izpodbijala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.

Tožnica je vložila pravočasno pritožbo zoper sklep o zavrženju tožbe zaradi bistvenih kršitev določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava po določilih 338. člena ZPP in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navajala je, da je tožnica izpodbijala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 7.10.2004 na svetu šolskega centra, v roku 8 dni od vročitve in tako ravnala skladno z opozorilom tožnici navedenim na zadnji strani odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

V istem opozorilu je še navedeno, da lahko tožnica v nadaljnjem roku 30 dni od vložitve pritožbe oz. od vročitve sklepa o pritožbi zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem, če svet šole o pritožbi ne bo odločil v roku 30 dni od vložitve pritožbe, ali če tožnica ne bo zadovoljna z dokončno odločitvijo sveta. Svet zavoda je o tožničini pritožbi odločal na svoji seji dne 9.11.2004 in njeno pritožbo zavrnil. Tožnica je dne

15.11.2004, torej v 6 dneh po odločitvi sveta zavoda vložila tožbo na pristojno delovno sodišče, tako da je tožba pravočasna, saj je bila vložena v zakonskem roku po določilih 2., 3. in 4. odst. 48. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki je specialni predpis glede na Zakon o delovnih razmerjih. Priglasila je pritožbene stroške postopka.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz

2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS št. 26/99 - 2/2004 - ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in na pravilno uporabo materianega prava. Na podlagi navedenega preizkusa je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo.

Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo tožnice za razveljavitev redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov in pri tem zavzelo stališče, da je tožnica zamudila rok za vložitev tožbe, saj bi morala tožbo vložiti v roku 30 dni od dneva vročitve odpovedi, kot to določa Zakon o delovnih razmerjih (Ur.l. RS št. 42/2002 - ZDR) v 3. odst. 204. člena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bila tožnici izdana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga št. 913/10/04 z dne 7.10.2004, v kateri je tožena stranka tožnici v "opozorilu delavki" izrecno navedla, da tožnica lahko v roku 30 dni od vročitve te odpovedi zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem (1. alinea) ali v roku 8 dni od vročitve te odpovedi vloži pisno in obrazloženo pritožbo na svet zavoda, če svet šole o pritožbi ne bo odločil v roku 30 dni od vložitve pritožbe ali, če delavka ne bo zadovoljna z dokončno odločitvijo sveta, lahko delavka v roku 30 dni od vložitve pritožbe oz.

vročitve sklepa zavoda o pritožbi, zahteva sodno varstvo pred pristojnim sodiščem (2. alinea).

Kot izhaja iz predloženega spisa, je tožnica ravnala po 2. alinei opozorila in vložila pritožbo dne 15.10.2004 na svet zavoda, svet zavoda pa je odločal o njeni pritožbi na svoji 6. seji dne

9.11.2004 in njeno pritožbo kot neutemeljeno zavrnil. Drugostopna (dokončna) odločba vsebuje tudi pravni pouk, ki določa, da delavka lahko v roku 30 dni od vročitve sklepa vloži tožbo pri pristojnem sodišču. V nadaljevanju je tožnica s priporočeno poštno pošiljko dne 15.11.2004 vložila tožbo na sodišče, v kateri je izpodbijala dokončno odločitev tožene stranke o redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, torej je ravnala po pravnem pouku tožene stranke, ki pa je bil tudi skladen z določili Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja - uradno prečiščeno besedilo (Ur.l. RS št. 115/2003 - ZOFVI-UPB3).

Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je ZOFVI-UPB3 lex specialis glede na ZDR, poleg tega pa je bil sprejet tudi po uveljavitvi ZDR in je zakonodajalec z njim želel urediti specifični položaj delavcev zaposlenih v vzgoji in izobraževanju. ZOFVI-UPB3 v 48. členu določa pristojnosti sveta zavoda in v 1. odst. med ostalim določa, da svet zavoda odloča o pritožbah v zvezi s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi delavcev iz delovnega razmerja, 2. odst. navedenega člena določa, da ima delavec pravico vložiti pritožbo na svet zavoda v primerih, ko lahko v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, zahteva sodno varstvo pred pristojnim sodiščem. 3. odst. navedenega člena določa, da je rok za vložitev pritožbe 8 dni od dneva, ko v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, teče rok za vložitev zahteve za sodno varstvo, svet zavoda pa mora o pritožbi delavca odločiti v 30 dneh od vložitve pritožbe. 4. odst. določa, da če delavec ni zadovoljen z dokončno odločitvijo sveta javnega zavoda oz. šole oz. le-ta ne odloči v roku iz prejšnjega odstavka, lahko delavec v roku 30 dni zahteva sodno varstvo pred pristojnim sodiščem. 5. odst. navedenega člena pa določa, da ne glede na določbe 2., 3. in 4. odst. tega člena lahko delavec uveljavlja pravice neposredno pred pristojnim sodiščem v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja.

Navedeno pomeni, da je zakonodajalec upoštevaje specifiko področja vzgoje in izobraževanja določil izbirno varstvo pravic iz delovnega razmerja in sicer tako, da se delavec lahko odloči ali za neposredno varstvo pred sodiščem po določilih ZDR ali pa se lahko odloči za uveljavljanje svojih pravic iz delovnega razmerja pri delodajalcu tako, da vloži pritožbo na svet zavoda, in nato po prejemu dokončne odločitve sveta zavoda oz. po preteku 30 dnevnega roka od vložitve pritožbe, lahko delavec v roku 30 dni zahteva sodno varstvo pred pristojnim sodiščem. Pravica do izbire je tako prepuščena delavcu.

Tožnica se je odločila za uveljavljanje svojih pravic najprej pri delodajalcu in nato je dokončno odločitev sveta zavoda v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja izpodbijala na sodišču in to nedvomno v roku 30 dni, saj je tožbo vložila v roku šest dni po odločitvi na svetu zavoda.

Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi tožnice ugodilo in razveljavilo sklep sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe. V nadaljevanju bo tako moralo sodišče prve stopnje tožbo tožnice obravnavati po vsebini upoštevaje določila ZOFVI-UPB3, ki urejajo odpoved pogodbe o zaposliti iz poslovnih razlogov.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka. Odločitev o stroških postopka temelji na določilih 3. odst. 165. člena ZPP.