Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Prvostopenjski organ se ni opredelil do dokazil, s katerimi je tožnik skušal dokazati, da ima dovolj sredstev za preživljanje. Organ ni navedel razlogov, ki so odločilni za presojo posameznih dokazov in se ni opredelil do zadnjega zahtevka tožnika za podaljšanje roka, zato odločba ne obsega vsega, kar bi morala po prvem odstavku 214. člena ZUP, zaradi česar je pomanjkljivo obrazložena in se je ne da preizkusiti.
Tožbi se ugodi in se odločba Upravne enote Ljubljana št. 214-16667/2010-14 (1312005) z dne 8. 7. 2011 odpravi ter zadeva vrne organu prve stopnje v ponoven postopek.
Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo zavrnil zahtevo tožnika za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje njegovi materi A.A., državljanki Republike Srbije. V obrazložitvi odločbe navaja, da je tožnik podal prošnjo za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje za mamo A.A. za družinskega člana slovenskega državljana na podlagi člena 93. l Zakona o tujcih (v nadaljevanju ZTuj-1). V obrazložitvi odločbe je nadalje navedeno, da k vlogi niso bila predložena vsa dokazila, ki jih je stranka dolžna priložiti, zato je bil tožnik pisno pozvan, naj predloži dokazila in mu je bil postavljen tridesetdnevni rok za dostavo zahtevanih dokumentov. Tožnik je zaprosil za podaljšanje roka za dostavo manjkajoče dokumentacije in prvostopenjski organ je presodil, da je do podaljšanja roka upravičen, zato mu je podaljšal rok še za 30 dni. Tožnik je vlogo dopolnil s kopijo potrdila o nekaznovanosti, kopijo pooblastila za poslovanje z osebnim računov B.B., kopijo stanja na računu D.B. in ponovnim zaprosilom za podaljšanje roka za dostavo manjkajočih dokumentov. Prvostopenjski organ je presodil, da tožnik ni upravičen do podaljšanja roka, zato je prošnjo za podaljšanje roka zavrnil. Ker tožnik ni predložil vseh dokumentov, je bil z dopisom seznanjen z ugotovitvami v postopku izdaje dovoljenja za začasno prebivanje A.A. in mu je bila s tem dana možnost sodelovanja v postopku, da se izreče o dejstvih in okoliščinah, ugotovljenih v postopku, ki bi lahko vplivale na odločitev, ter da predloži vse manjkajoče dokumente. Ta dopis je bil tožniku vročen 28. 4. 2011, nakar je tožnik dne 26. 5. 2011 delno dopolnil vlogo. Kljub pozivu za predložitev dokazil in kasneje seznanitvi z ugotovitvami v postopku tožnik ni predložil vseh dokazil, ki opravičujejo izdajo dovoljenja za začasno prebivanje, in sicer ni predložil dokazila o ustreznem zdravstvenem zavarovanju za mamo in o zadostnih sredstvih za preživljanje, zato ni izpolnjen pogoj za izdajo dovoljenja za prebivanje za družinskega člana. Glede na navedeno je prvostopenjski organ njegovo prošnjo zavrnil. Tožnik se je zoper prvostopenjsko odločbo pritožil, drugostopenjski organ pa je pritožbo zavrnil. Tožnik v tožbi navaja, da je njegova mati že imela prijavljeno stalno prebivališče v Ljubljani in je živela pri njem ter da če ne bi prišlo do nezakonitega in neustavnega izbrisa iz registra stalnega prebivališča, bi še danes imela prijavljeno stalno prebivališče. Meni tudi, da je dokazal, da ima zadosti denarnih sredstev za preživljanje svoje matere, kar izhaja iz izjave B.B., ki mu dolguje znesek 3.000,00 EUR, ki ga lahko po potrebi dviguje z njenega osebnega računa pri Banki C. d.d. Nesporno je bilo dostavljeno tudi pooblastilo za poslovanje s tem osebnim računom, ki se nahaja v spisu. Organu prve stopnje je bil predložen še en dokaz, to je sodba opr. št. P 1044/2008-II Okrožnega sodišča v Ljubljani. Nesporno tožnik razpolaga z zneskom 3.000 EUR, ki se nahaja na osebnem računu B.B., na podlagi navedene sodbe pa prejme tudi odškodnino in bi imel vsekakor zadosti sredstev za preživljanje. Trditev tožene stranke, da je potreben notarski zapis o preživljanju tretje osebe, je nepravilna. Sicer pa je bil njegov namen vložiti prošnjo za stalno prebivanje za svojo mater zaradi nezakonitega izbrisa, a mu je uradna oseba svetovala, da je bolje, da najprej vloži prošnjo za začasno prebivanje, ker je postopek za pridobitev stalnega prebivališča dolgotrajnejši. V zvezi z dostavo obrazca SRB/SI3 pa je treba navesti, da je pravočasno predlagal podaljšanje roka za to dostavo iz razloga, ker mora mati za pridobitev tega obrazca osebno nastopiti pred zdravniško komisijo v Negotinu. V zvezi s tem je bil izdan zavrnilni sklep, zoper katerega ni bila dovoljena pritožba. Razen tega ga prvostopenjski organ ni poučil, da je možno po izdaji zavrnilnega sklepa glede podaljšanja roka ponovno zahtevati njegovo podaljšanje za dostavo obrazca SRB/SI3. Poskušal je urediti tudi komercialno zdravstveno zavarovanje pri zavarovalnici Č. d.d., a so to zavrnili, ker za tako stare osebe takih zavarovanj ne sklepajo. Ni bila tudi upoštevana njegova izjava, da do pridobitve navedenega obrazca za mamo in za sebe prevzema vse stroške zdravstvenih stroškov, ki bi nastali v zvezi z zdravljenjem njegove matere v Republiki Sloveniji. Sicer pa je brez zdravstvenega zavarovanja več kot 30% prebivalstva v Sloveniji, v Ljubljani pa je tudi brezplačna ambulanta in posvetovalnica, ki je namenjena vsem občanom Mestne občine Ljubljana brez urejenega zdravstvenega zavarovanja. Njegova mati do sedaj ni potrebovala nobene zdravstvene usluge in ni naredila nobenih stroškov Republiki Sloveniji, ker nima urejenega zdravstvenega zavarovanja. Tožnik predlaga, naj sodišče po opravljeni glavni obravnavi spremeni izpodbijano odločbo tako, da njegovi materi izda dovoljenje za začasno prebivanje, podrejeno pa predlaga, naj se obe odločbi odpravita in zadeva vrne prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje.
Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da niso bili izpolnjeni kumulativno določeni pogoji za izdajo dovoljenja za prebivanje, saj tožnik ni predložil ustreznih dokazil, s katerimi bi izkazoval izpolnjevanje zahtevanih pogojev. Tožnik je bil v postopku na prvi stopnji seznanjen z dokazili, s katerimi se lahko izkazuje izpolnjevanje zahtevanih pogojev za izdajo dovoljenja za prebivanje. Prav tako je bil tudi seznanjen, da lahko izpolnjevanje pogoja urejenega zdravstvenega zavarovanja izkazuje tudi s potrdilom o urejenem komercialnem zdravstvenim zavarovanju, ki pa ga v postopku ni predložil. Glede tožbene navedbe, da prvostopenjski organ ni upošteval dejstva, da je bila njegova mati leta 1992 nezakonito izbrisana iz registra stalnega prebivališča, pa tožena stranka pojasnjuje, da je prvostopenjski organ presojal izpolnjevanje pogojev, ki jih ZTuj-1 določa za izdajo dovoljenja, za katerega je tožnik zaprosil, pri čemer se ni spuščal v presojo dejstva izbrisa njegove matere iz registra stalnega prebivališča, saj je upravni organ odločal v okviru postavljenega zahtevka stranke, to pa je prošnja za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje za družinskega člana slovenskega državljana. Tožena stranka predlaga, naj sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.
Tožba je utemeljena.
ZTuj-1 v 93. l členu določa, katere pogoje je potrebno izpolnjevati za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje družinskemu članu, ki ni državljan EU. Med drugim sta navedena tudi v tem postopku sporna pogoja, to je, da ima družinski član zagotovljena zadostna sredstva za preživljanje, mesečno najmanj v višini, kolikor znaša znesek minimalnega dohodka v Republiki Sloveniji, ter da ima ustrezno zdravstveno zavarovanje. Iz upravnega spisa je razvidno, da je tožnik z dopisom z dne 18. 4. 2011 pojasnil prvostopenjskemu organu, zakaj še ni mogel pridobiti obrazca SRB/SI3, ki se nanaša na zdravstveno zavarovanje. Pojasnil je, da mora njegova mati osebno nastopiti pred zdravniško komisijo in da manjkata mnenji internista o stanju kardiovaskularnega sistema in izvid stomatologa. Temu je ugovarjal in je v zvezi s tem obrazcem potrebno počakati, da se ta postopek glede izdaje obrazca-potrdila konča. Z istim dopisom je tožnik tudi predložil izjavo B.B., da tožniku dolguje 3.000 EUR ter da ima pooblastilo, da z njenega računa pri Banki C. po potrebi dvigne njena sredstva iz računa, obenem je od Banke C. predložil pooblastilo, da lahko posluje z osebnim računom B.B. in hkrati je predložil tudi potrdilo iste banke, da se na tem računu nahaja 6.208,49 EUR. Z istim dopisom je tožnik zaprosil tudi za podaljšanje roka za pridobitev obrazca SRB/SI3. Prvostopenjski organ je s sklepom zavrnil prošnjo za podaljšanje roka za predložitev zahtevanih listin ne da bi se opredelil do razlogov, ki jih tožnik navaja za podaljšanje roka. V tem sklepu je navedeno zgolj to, da je tukajšnji organ odločil, da tožnik ni upravičen do ponovnega podaljšanja roka. Obenem je istega dne prvostopenjski organ ponovno pozval tožnika na predložitev manjkajočih listin in mu dal rok 30 dni za njihovo predložitev. Na ta dopis je tožnik odgovoril z dopisom z dne 26. 5. 2011, kjer je ponovno pojasnil, da bo po 15. 7. 2011 skupaj z mamo odpotoval v Srbijo, da uredi pridobitev obrazca SRB/SI3, saj je za pridobitev tega obrazca potrebna njena osebna udeležba pred zdravniško komisijo. V tem dopisu je ponovno prosil prvostopenjski organ, naj počaka z rešitvijo zadeve, da bo pridobil ta obrazec, kar smiselno pomeni, da je ponovno prosil za podaljšanje roka. Prvostopenjski organ je nato izdal izpodbijano odločbo, kjer pa se ni opredelil do nove tožnikove prošnje za podaljšanje roka za predložitev obrazca, ki se nanaša na zdravstveno zavarovanje. V obrazložitvi odločbe je prvostopenjski organ navedel, da tožnik ni predložil dokazil o zadostnih sredstvih za preživljanje, obenem pa se prvostopenjski organ ni opredelil do tega, da ima tožnik pravico do dviga 3.000,00 EUR gotovine na računu B.B. Iz upravnega spisa je tudi razvidno, da je tožnik v upravnem postopku še pred izdajo odločbe predložil tudi prvo stran sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. P 1044/2008-II z dne 23. 1. 2009, na kateri je navedeno, da je le-ta pravnomočna in izvršljiva ter da je toženec iz te pravde tožniku po tej sodbi dolžan plačati glavnico v znesku 7.541,57 EUR in iz naslova zakonitih obresti še znesek 6.373,15 EUR ter glavnico 6.797,70 EUR in iz naslova zakonitih obresti še 5.102,64 EUR. Prvostopenjski organ se tudi do tega dokazila v odločbi ni opredelil, čeprav je prvostopenjski organ v zahtevi za dopolnitev vloge le primeroma navedel, kaj vse lahko služi kot dokazilo o dodatnih sredstev in ni navedel, da bi bila kakšna druga dokazila izključena. V svoji odločbi se torej prvostopenjski organ ni opredelil do obeh dokazil, s katerimi je tožnik skušal dokazati, da ima dovolj sredstev. Čeprav je tožnik v dopolnitvi vloge z dne 26. 5. 2011 zaprosil, naj se počaka z odločitvijo o zadevi, da bo lahko pridobil še obrazec SRB/SI3, prvostopenjski organ v izpodbijani odločbi ni pojasnil, zakaj tej zadnji prošnji za podaljšanje roka ni ugodil. Prvostopenjski organ torej ni navedel razlogov, ki so odločilni za presojo posameznih dokazov in se ni opredelil do zadnjega zahtevka tožnika za podaljšanje roka, zato odločba ne obsega vsega, kar bi morala po prvem odstavku 214. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, zaradi česar sodišče ocenjuje, da je odločba pomanjkljivo obrazložena in se je ne da preizkusiti. V ponovljenem postopku se bo zato potrebno opredeliti do vseh tožnikovih zahtevkov in predloženih dokazov.
Glede na zgoraj navedeno, je sodišče odločbo odpravilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Glede na to, da je bil razlog za ugoditev tožbi in za odpravo odločbe kršitev pravil postopka, se sodišče do vseh navedb strank v postopku ni opredeljevalo. Sodišče v tej zadevi ni opravilo glavne obravnave, kot je predlagal tožnik, ker je skladno z drugim odstavkom 59. člena ZUS-1 ugotovilo, da je že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1.