Jedro

Sodišče se v razlogih sodbe res ni izrecno opredelilo do izpovedb priče, vendar pa bi v zvezi s tem lahko šlo kvečjemu za neupoštevanje metodološkega napotka, ki ga daje 8. člen ZPP. To pa bi lahko predstavljalo le bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odst. 339. čl. ZPP, kar pa v sporih majhne vrednosti ni dovoljen pritožbeni razlog.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, s katerim je zahtevala, da ji tožena stranka v roku 15 dni plača 1.131,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21.4.2005 dalje do plačila ter povrne stroške postopka. Posledično je tožeči stranki tudi naložilo, da toženi plača pravdne stroške v višini 504,66 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega naslednjega dne po preteku paricijskega roka do plačila.

2. Zoper takšno odločitev vlaga pritožbo tožeča stranka zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 2. odstavku 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in zmotne uporabe materialnega prava ter pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi. Priglaša pritožbene stroške. V bistvenem navaja, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do izpovedbe priče A. R. in L. M., ki sta izpovedovala o bistvenih okoliščinah spora. Sodba ima zato takšne pomanjkljivosti, da je ni mogoče preizkusiti. V pritožbi povzema dele izpovedb obeh prič. Zaradi neizvedenega dokaznega postopka oziroma izostale presoje izvedenega dokaznega postopka, je sodišče tudi napačno uporabilo materialno pravo.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po 1. odstavku 458. ZPP je mogoče sodbo sodišča prve stopnje v sporih majhne vrednosti izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ter relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP torej niso dovoljeni pritožbeni razlogi.

6. Očitana absolutna bistvena kršitev določb postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, ki jo z očitkom, da ima sodba takšne pomanjkljivosti, da je ni moč preizkusiti, očita pritožba, ni podana. Sodišče prve stopnje je namreč v sodbi navedlo razloge o vseh odločilnih dejstvih, ki jih je ugotovilo, razlogi so jasni in si medsebojno ne nasprotujejo.

7. Sodišče prve stopnje se v razlogih sodbe res ni izrecno opredelilo do izpovedb priče A. M. in A. M., vendar pa bi v zvezi s tem lahko šlo kvečjemu za neupoštevanje metodološkega napotka, ki ga daje 8. člen ZPP. To pa bi lahko predstavljalo le bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP, kar pa ni dovoljen pritožbeni razlog.

8. Pritožbeni opis dela izpovedb obeh prič in posledično zatrjevanje nejasnosti v razlogih sodbe in kršitve 8. člena ZPP dejansko pomeni le nestrinjanje s sprejeto dokazno oceno, kar v pritožbenem postopku, če gre za spor majhne vrednosti, ni dopustno uveljavljati.

9. Zmotna uporaba materialnega prava je v pritožbi sicer navedena kot pritožbeni razlog, vendar brez posebnega pojasnila, oziroma se navezuje na predhodno očitano kršitev določb pravdnega postopka. V tem delu je pritožbeno sodišče zato izpodbijano sodbo preizkusilo po uradni dolžnosti (350. člen ZPP). Glede na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, da je sklenjena ustna podjemna pogodba zajemala tudi dogovor, da tožeča stranka izvede tudi položitev pečnic na delu stene tik nad zidanim štedilnikom, da je bilo to sicer izvedeno, vendar pa nedokončano, da je tožena stranka najkasneje v septembru 2005, ko naj bi prišlo do primopredaje ugovarjala, da delo ni dokončano in ga zato tudi ni prevzela, je odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka materialnopravno pravilna. V izogib ponavljanju se v tem delu pritožbeno sodišče v celoti sklicuje na obširne in pravilne razloge sodišča prve stopnje.

10. Ker glede na navedeno pritožbeni razlogi niso utemeljeni, poleg tega pa pritožbeno sodišče pa v uradnem preizkusu tudi ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

11. V zavrnitvi pritožbe je že vsebovana tudi odločitev o priglašenih pritožbenih stroških. Ker pritožnik s pritožbo ni uspel, do povračila teh stroškov ni upravičen (154. člen v zvezi s 156. členom ZPP).

12. Na podlagi 5. odstavka 458. člena ZPP je o pritožbi odločal sodnik posameznik.