Jedro

Ugovor zagovornika, da ni dokazano, da je obdolženec dejanski uporabnik telefonske številke, ne more izključiti utemeljenosti suma, da je storil očitana kazniva dejanja. Ugovor predstavlja oceno pridobljenih dokazov, ki je preiskovalni sodnik v tej fazi postopka ne izvaja.

Izrek

Obdolženim B. C., D. L. in U. P. se pripor po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku podaljša za 3 mesece, to je do 25. 5. 2016 do 7.11 ure.

Obrazložitev

A. 1. Zoper B. C., D. L. in U. P. in druge je v teku kazenska preiskava pri Okrožnem sodišču v Ljubljani zaradi utemeljenega suma, da so storili kazniva dejanja po tretjem in prvem odstavku 186. člena in prvem odstavku 186. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Zoper navedene obdolžence je bil s sklepom dežurne preiskovalne sodnice odrejen pripor iz razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) s sklepom I Kpd 45432/2015 z dne 27. 11. 2015, pripor pa je bil podaljšan za dva meseca s sklepom I Ks 45432/2015 z dne 24. 12. 2015. 2. Okrožna državna tožilka je dne 18. 2. 2016 v skladu z drugim odstavkom 205. člena ZKP podala predlog, naj Vrhovno sodišče obdolžencem iz navedenega pripornega razloga pripor podaljša še za tri mesece. V predlogu navaja, da sodišču še ni uspelo izvesti predlaganih preiskovalnih dejanj - zaslišati koordinatorja prikritih preiskovalnih ukrepov in predlaganih prič in ugotavlja, da je za obdolžence še vedno podan priporni razlog ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP.

3. Zagovornik obdolženega P. predlogu nasprotuje, ker meni, da priporni razlog zoper P. ni podan, podaljšanje pripora pa je neutemeljeno tudi po načelu sorazmernosti. Navaja, da v spisu ni dovolj dokazov, da je obdolženi P. storil dejanje, ki se mu očita, in pa še, da po obdobju od 12. 6. 2015 do 16. 9. 2015 obdolženec ni več izvrševal kaznivih dejanj. Če bi bil pripor odpravljen, bi si obdolženec življenje uredil in se zaposlil, živel pa bi pri starših.

4. Zagovornik obdolženega C. nasprotuje predlogu za podaljšanje pripora in navaja, da pripor zoper obdolženca traja dlje kot bi bilo potrebno. Obdolženec je prvič v kazenskem postopku, v priporu je že tri mesece in je zato nerealno pričakovati, da bi na prostosti ponavljal kazniva dejanja. Policija ni ugotovila nobene obdolženčeve kriminalne dejavnosti po maju 2015, aretiran pa je bil v novembru 2015. Prekinitev prepovedane dejavnosti s strani obdolženca kaže, da ponovitvena nevarnost ni podana. Zagovornik predlaga, da Vrhovno sodišče obdolžencu pripora ne podaljša. 5. Preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča v Ljubljani je v predložitvenem poročilu navedla, da so bili doslej zaslišani vsi obdolženci, izdan je bil sklep o uvedbi preiskave dne 15. 2. 2016. Tekom preiskave bo potrebno opraviti narok na podlagi četrtega odstavka 240.a člena ZKP in zaslišati koordinatorja pri izvajanju prikritih preiskovalnih ukrepov ter ostale priče, ki jih je predlagalo državno tožilstvo. Glede na navedeno meni, da preiskava ne bo končana prej kot v treh mesecih.

B.

6. V do sedaj izdanih odločbah o priporu zoper obdolžence in v sklepu o uvedbi preiskave je utemeljen sum, da so storili kazniva dejanja, ki jim jih očita državno tožilstvo. Po dosedanjih ugotovitvah policije, tožilstva in preiskovalne sodnice, je B. C. organiziral mrežo prekupčevalcev kokaina in ga nato prodajal tem prekupčevalcem. Tako je D. L. od C. kupil v več primerih kokain in ga naprej prodajal, prav tako je obdolženi P. obdolženemu L. prodajal kokain. Policija je dokaze o tem pridobila predvsem s prikritimi ukrepi, to je z izvajanjem tajnega opazovanja in nadzorovanjem telefonskih komunikacij. Ugovor zagovornika obdolženega P., češ da ni dokazano, da bi bil ta dejanski uporabnik telefonske številke ..., ne more izključiti utemeljenosti suma, da je storil očitana kazniva dejanja. Ugovor predstavlja oceno pridobljenih dokazov, ki je preiskovalni sodnik v tej fazi postopka ne izvaja. Kakšna je vrednost oziroma pomen do sedaj zbranih dokazov, bo mogoče ocenjevati, ko bodo pridobljeni dokazi, zaradi katerih do sedaj preiskava še ni mogla biti končana, to je, ko bodo zaslišani koordinatorji prikritih preiskovalnih ukrepov in predlagane priče. 7. Za kaznivo dejanje po prvem odstavku 186. člena KZ-1 je predpisana kazen zapora od 1 do 10 let, za kaznivo dejanje po tretjem odstavku tega člena pa od 5 do 15 let. Vrhovno sodišče ugotavlja, da so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 205. člena ZKP za podaljšanje pripora nad tri mesece.

8. Kriminalna dejavnost obdolžencev, kakršna se jim očita, predstavlja organizirano trgovino z nevarno drogo - kokainom, ki se je izvajala serijsko. Obdolženemu C. se utemeljeno očita večje število izvršitvenih ravnanj kaznivega dejanja po tretjem in prvem odstavku 186. člena KZ-1. Že iz opisa dejanja je razvidno, da se je z nezakonito dejavnostjo ukvarjal daljše časovno obdobje in si v tem času ustvaril mrežo preprodajalcev. Obdolženi C. je brez zaposlitve, nima dohodkov, sicer pa je solastnik hiše in lastnik osebnega avtomobila, kar kaže, da si denar za življenje in materialne dobrine pridobiva z izvrševanjem kaznivih dejanj. Izvrševanje serijske kriminalne dejavnosti na način in v obsegu, kot je to ugotovljeno za obdolženega C., kaže na odločenost obdolženca za izvrševanje kaznivih dejanj, zato Vrhovno sodišče ocenjuje, da navedene okoliščine kažejo na realno nevarnost, da bi, če bi bil izpuščen na prostost, ponavljal kazniva dejanja, zaradi kakršnih je v postopku.

9. Obdolženemu L. se očita večje število izvršitvenih ravnanj kaznivega dejanja po prvem odstavku 186. člena KZ-1, ki jih je po dosedanjih ugotovitvah izvrševal v daljšem časovnem obdobju. Pri tem je razvil konspirativen način komunikacije in stika s kupci, posojal denar za nakup droge in pokazal precejšnjo mero vztrajnosti in odločenosti za izvrševanje kaznivega dejanja, saj je našel drugega dobavitelja droge, ko mu je to C. prenehal dobavljati. D. L. je bil že pravnomočno obsojen. Res zaradi drugovrstnega kaznivega dejanja, to je zaradi kaznivega dejanja nasilništva, za to dejanje mu je bila izrečena pogojna obsodba z določeno kaznijo 7 mesecev zapora in preizkusno dobo dve leti, a je v času te preizkusne dobe pričel izvrševati kaznivo dejanje, zaradi katerega je sedaj v kazenskem postopku. Obdolženec je brez zaposlitve, prejema socialno pomoč, sicer pa uporablja vozilo Audi A3. Na podlagi navedenega Vrhovno sodišče zaključuje, da ugotovljene objektivne in subjektivne okoliščine kažejo na realno nevarnost, da bi obdolženec, če bi bil izpuščen na prostost, kazniva dejanja ponavljal. 10. Obdolženemu P. se očita, da je storil 28 izvršitvenih ravnanj kaznivega dejanja prometa s prepovedano drogo v obdobju treh mesecev. Obdolženi P. je brez zaposlitve, prejema socialno podporo, očitno je tako, da je kriminalno dejavnost izvrševal zaradi hitrega in lahkega zaslužka. Podana je realna nevarnost, da bi obdolženec, če bi bil izpuščen na prostost, kazniva dejanja ponavljal. 11. Pripor zoper obdolžence je v obravnavanem primeru neogibno potreben za varnost ljudi. Kokain, s katerim so trgovali obdolženci, je droga, nevarna za zdravje ljudi - potencialnih odjemalcev. Po drugi strani pa Vrhovno sodišče tudi ocenjuje, da z milejšimi ukrepi kot je pripor varnosti ljudi ne bi bilo mogoče zagotoviti. Število izvršitvenih ravnanj obdolžencev pri izvrševanju kaznivega dejanja, izkazana vztrajnost, razvejanost delovanja ob tem, da so se očitno odločili, da si sredstva za življenje pridobivajo z izvrševanjem kaznivih dejanj, ne dopušča sklepanja, da bi milejši ukrep pri njih dosegel, da kaznivih dejanj ne bi ponavljali. Vrhovno sodišče tudi ocenjuje, da čas prestanega in podaljšanega pripora ni v nesorazmerju s težo obravnavanih kaznivih dejanj.

12. Sodišču doslej še ni uspelo zaslišati koordinatorjev prikritih preiskovalnih ukrepov in predlaganih prič. Ob upoštevanju obsega dokazov, ki so bili zbrani z izvedenimi prikritimi preiskovalnimi ukrepi in ocene preiskovalne sodnice Vrhovno sodišče ugotavlja, da je predlog za podaljšanje pripora obdolžencem za tri mesece utemeljen.