Up-800/03 - 6

7. 5. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 20. aprila 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 194/02 z dne 7. 10. 2003 v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 1864/2000 z dne 15. 3. 2002 in s sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. II Pd 232/99 z dne 27. 9. 2000 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Vrhovno sodišče je zavrnilo pritožnikovo revizijo zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča, s katerim je to zavrnilo njegovo pritožbo zoper sodbo delovnega sodišča prve stopnje o zavrnitvi pritožnikovega tožbenega zahtevka na razveljavitev sklepov o prenehanju delovnega razmerja zaradi uvrstitve med trajno presežne delavce, zahtevka na vrnitev na delo in za priznanje vseh pravic iz delovnega razmerja. Strinjalo se je s stališčem nižjih sodišč, da je zaradi spremembe sistematizacije trajno prenehala potreba po delu pritožnika na delovnem mestu vodje polnilnice. Ker je pritožnik odklonil ponujeno ustrezno delovno mesto vodje obrata, pogoja zahtevane strokovne izobrazbe za delovno mesto vodje varstva pri delu pa ni izpolnjeval niti pred spremembo niti po spremembi sistematizacije, niti ga ne bi izpolnil z dokvalifikacijo v šestih mesecih, kot to predvideva 36. a člen Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90 in nasl. - ZDR90), mu je delovno razmerje prenehalo zakonito.

2.Zoper vse tri sodne odločbe vlaga pritožnik ustavno pritožbo. Meni, da je odločitev sodišč napačna, ker niso upoštevala, da je bil presežni delavec že v prvi polovici leta 1998, ko je bilo delovno mesto vodje varstva pri delu, ki je bilo po njegovem mnenju zanj ustrezno delovno mesto, nezasedeno in ko je še izpolnjeval pogoje za zasedbo tega delovnega mesta. Pritožnik zatrjuje kršitev 49. člena Ustave. Smiselno predlaga, naj Ustavno sodišče razveljavi izpodbijane sodbe.

B.

3.Pritožnik v ustavni pritožbi ponavlja svoje navedbe, ki jih je brez uspeha uveljavljal že v sodnem postopku in skuša v njej uveljavljati svoje videnje dejanskega stanja, s katerim v postopku pred delovnim sodiščem ni uspel. To pa ne more biti predmet presoje Ustavnega sodišča. Ustavno sodišče namreč ni instanca sodiščem, ki odločajo v delovnemu sporu, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotovitvi dejanskega stanja ter pri uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice in temeljne svoboščine.

4.Pritožnik sicer zatrjuje kršitev pravice iz tretjega odstavka 49. člena Ustave, ki določa, da je vsakomur pod enakimi pogoji dostopno vsako delovno mesto, vendar njene kršitve z navedbami, s katerimi izraža le svoje nestrinjanje z izpodbijano odločitvijo, ne izkaže. V predmetnem delovnem sporu so sodišča odločala le o zakonitosti prenehanja delovnega razmerja pritožnika in v okviru tega, ali je delodajalec imel na razpolago za pritožnika drugo ustrezno delovno mesto, na katerega bi ga lahko razporedil in mu ohranil zaposlitev. Sodišča so ugotovila, da delodajalec delovnega mesta vodje varstva pri delu ni imel na razpolago in tudi če bi ga imel, pritožnik pogojev za njegovo zasedbo ni izpolnjeval. Zgolj dejstvo, da pritožnik pravo razume drugače od sodišč, pa za utemeljitev, da je bil kršen tretji odstavek 49. člena Ustave, ne zadostuje.

5.Ker z izpodbijanimi sodbami očitno niso kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot ji zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 - popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata Milojka Modrijan