Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL Sklep II Cp 185/2020

ECLI:SI:VSLJ:2020:II.CP.185.2020 Civilni oddelek

sprejem na zdravljenje brez privolitve v oddelek pod posebnim nadzorom zdravljenje brez privolitve v psihiatrični bolnici pod posebnim nadzorom zadržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve omejitev pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov prisilni ukrep prisilno zdravljenje pravica do osebne svobode pravica do varstva duševne integritete pravica do prostovoljnega zdravljenja duševna motnja
Višje sodišče v Ljubljani
30. januar 2020

Povzetek

Sodna praksa obravnava vprašanje prisilnega pridržanja in zdravljenja v psihiatrični bolnišnici, kjer je sodišče potrdilo, da obstajajo pogoji za takšno zdravljenje brez privolitve, saj je bila ugotovljena realna grožnja za zdravje udeleženca in drugih. Udeleženec je pritožbo utemeljeval z neobstoječimi razlogi za ogrožanje, vendar je sodišče na podlagi izvedeniškega mnenja in izpovedi potrdilo, da je bila nevarnost konkretna in realna, kar je upravičilo odločitev o prisilnem zdravljenju.
  • Prisilno pridržanje in zdravljenje v psihiatrični bolnišniciAli obstajajo pogoji za prisilno zdravljenje brez privolitve osebe, ki vključujejo realno grožnjo za zdravje udeleženca ali drugih?
  • Realna grožnja za zdravjeAli je bila ugotovljena realna grožnja za zdravje udeleženca in drugih, ki bi upravičila prisilno zdravljenje?
  • Utemeljenost pritožbeAli je pritožba udeleženca utemeljena glede na dejanske in pravne okoliščine primera?
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Namen prisilnega pridržanja in zdravljenja v psihiatrični bolnišnici je v odvrnitvi nevarnosti, ki jo bolnik zaradi bolezni lahko povzroči bodisi drugim, bodisi sebi, pa tudi v tem, da se odpravijo razlogi, zaradi katerih je pridržanje odrejeno.

Zaradi ugotovljene duševne motnje pri udeležencu obstaja realna grožnja, da bi nezdravljen, zaradi vpliva te motnje, zaradi katere udeleženec ni sposoben zaznavati potreb svojega stanja in bolezni ter se nanj primerno odzvati, huje ogrožal svoje zdravje (in s tem tudi svoje življenje).

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom omejilo udeležencu pravico do prisotnosti pri izvajanju dokazov (1. točka izreka) ter sklenilo, da se udeleženca zadrži na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične klinike (PK) še najdlje do 22. 2. 2020 (2. točka izreka).

2. Smiselno zoper 2. točko izreka sklepa se po pooblaščencu pritožuje udeleženec, s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da se udeleženca odpusti iz zdravljenja na PK. Meni, da izpodbijani sklep o odločilnih dejstvih nima razlogov. Ni izkazano, da bi udeleženec ogrožal svoje življenje ali življenje drugih, ali da bi huje ogrožal svoje zdravje ali zdravje drugih. Udeleženec je sicer priznal, da je bil pred hospitalizacijo na neugotovljen način agresiven do matere, vendar to še zdaleč ne zadošča za zaključek, da je ogrožal njeno zdravje. Agresivnost bi lahko bila zgolj verbalna, lahko pa bi tudi šlo za fizično agresivnost, ki sama po sebi še ne pomeni ogrožanja zdravja osebe. Nevarnost mora biti realna in konkretna, hipotetična nevarnost ne zadošča. Kljub izkazu simptomatike duševne bolezni, podatki spisa ne dajejo podlage za zaključek o izpolnjenosti pogoja za sprejem na zdravljenje brez privolitve po 1. odst. 39. člena ZDZdr.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Zdravljenje v psihiatrični bolnišnici na oddelku pod posebnim nadzorom, ki se izvaja brez privolitve osebe, predstavlja prisilni ukrep, ki močno posega ne le v pravico do osebne svobode (prvi odstavek 19. člena Ustave RS), pač pa tudi v pravico do varstva duševne integritete (35. člen Ustave RS) in pravico do prostovoljnega zdravljenja (tretji odstavek 51. člena Ustave RS). Vendar z Ustavo zagotovljene človekove pravice niso neomejene. Ustava dopušča, zakon pa ureja, kdaj je mogoč odvzem prostosti (drugi odstavek 19. člena Ustave RS) in kdaj je dopusten poseg v pravico do prostovoljnega zdravljenja (tretji odstavek 51. člena Ustave RS). Namen prisilnega pridržanja in zdravljenja v psihiatrični bolnišnici je v odvrnitvi nevarnosti, ki jo bolnik zaradi bolezni lahko povzroči bodisi drugim, bodisi sebi, pa tudi v tem, da se odpravijo razlogi, zaradi katerih je pridržanje odrejeno.

5. V 39. členu Zakona o duševnem zdravju1 so določeni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni za zdravljenje osebe na oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve, in sicer: - če ogroža svoje življenje ali življenje drugih, ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih, ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim; - če je ogrožanje iz prejšnje alineje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje; - če navedenih vzrokov in ogrožanja iz prve in druge alineje ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči. 6. Sodišče je na podlagi 61. člena ZDZdr postavilo izvedenca psihiatrične stroke dr. A. A. kot strokovnega pomočnika sodišča, saj je lahko sodišče le s pomočjo strokovnega znanja, s katerim samo ne razpolaga, ugotovilo, ali so izpolnjene predpostavke iz citiranega 39. člena ZDZdr.

7. Izvedenec je na podlagi opravljenega kliničnega pregleda udeleženca in njegove zdravstvene dokumentacije podal mnenje, da gre pri udeležencu za psihozo, ki je v floridni fazi s prisotnimi številnimi shizofrenskimi fenomeni (nanašalno preganjalno simptomatiko, fenomeni vplivanja, telepatije in podobno), zaradi česar ima hudo moteno presojo realnosti in zaradi bolezenskega doživljanja ni sposoben obvladovati svojega ravnanja. Zaradi opustitve zdravljenja bi se njegovo že tako slabo zdravstveno stanje še poslabšalo, saj bi psihoza, ki je že sedaj v cvetoči fazi, napredovala, lahko bi prišlo tudi do ponovne heteroagresivnosti. Ugotovitev sodišča prve stopnje, da zaradi ugotovljene duševne motnje pri udeležencu obstaja realna grožnja, da bi nezdravljen, zaradi vpliva te motnje, zaradi katere udeleženec ni sposoben zaznavati potreb svojega stanja in bolezni ter se nanj primerno odzvati,2 huje ogrožal svoje zdravje (in s tem tudi svoje življenje), ima podlago tako v izvedeniškem mnenju kot tudi v izpovedi udeleženca, ko je zanikal obstoj duševne bolezni in potrebo po zdravljenju ter jemanju zdravil, in torej ne gre le za neko hipotetično in nekonkretizirano nevarnost, kot to meni pritožba. Izpoved udeleženca potrjuje tudi njegovo agresivno vedenje do matere, ki ni bilo zgolj verbalno, saj je udeleženec izpovedal, da je mater ob prepiru prijel za vrat (izpovedba na list. št. 5). Prvo sodišče je torej imelo dovolj podlage za sklep, da gre za izpolnitev pogoja iz 1. alineje 39. člena ZDZdr, da udeleženec zaradi duševne motnje in njenega nezdravljenja huje ogroža svoje zdravje in tudi zdravje drugih.

8. Prvostopenjsko sodišče je nadalje pravilno ugotovilo, da ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči kot s pridržanjem na oddelku pod posebnim nadzorom, saj udeleženec pri drugih oblikah pomoči ne bi sodeloval, ker je do svojega stanja povsem neuvideven, zdravljenje odklanja in bi ga izven varovanega oddelka opustil. 9. Odločitev prvostopenjskega sodišča je tako pravilna v dejanskem in materialnopravnem pogledu, in ker niti uveljavljana niti uradoma upoštevne kršitve pravil postopka niso bile storjene, je bilo potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in v izpodbijanem delu potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

1 Uradni list RS, št. 77/2008, 46/2015, v nadaljevanju ZDZdr. 2 Primerjaj sklep II Cp 765/2015.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia