13. 5. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 22. aprila 2003 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 631/99 z dne 22. 6. 2000 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 1553/99 z dne 29. 9. 1999 in s sodbo Okrajnega sodišča v Sevnici št. P 30/97 z dne 20. 4. 1999 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Okrajno sodišče v Sevnici je zavrnilo tožbeni zahtevek ustavnega pritožnika za plačilo odškodnine za škodo, ki mu je nastala, ko je med vožnjo z motorjem trčil v srno, ki je skočila na cesto. Sodišče je ugotovilo, da lovske organizacije, med katere sodi Lovska družina Kresnice, kot tožena stranka, odgovarjajo v primeru trčenja divjadi z motornim vozilom po načelu krivdne odgovornosti. Štelo je, da tožena stranka ni opustila dolžnega ravnanja glede obvestila upravljalcu ceste, naj se postavi ustrezen opozorilni prometni znak, saj na kraju, kjer je do nesreče prišlo, divjad običajno ne prečka ceste. Višje sodišče je pritožbo ustavnega pritožnika zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, Vrhovno sodišče pa je z izpodbijano sodbo zavrnilo revizijo.

2.Ustavni pritožnik navaja, da so mu bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine iz 14., 17., 22., 23., 26., 32., 34. in 35. člena Ustave. Kršeno pa naj bi bilo tudi načelo, da je Slovenija socialna in pravna država (2. člen Ustave). Kršitev načela enakosti vseh pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave) utemeljuje z navedbo, da so pravice, ki jih je sodišče ugotovilo, v korist tožene stranke privilegirane, pri čemer naj bi ta privilegiranost bila nezakonita, kazala pa naj bi se v tem, da je več vredna ena srna, kot škoda (ogroženost zdravja in življenja) pritožnika. Kršitev pravice do nedotakljivosti človekovega življenja (17. člen Ustave) vidi ustavni pritožnik v dejstvu, da je bilo s trčenjem poseženo v njegovo življenje in zdravje, za kar je odgovorna tožena stranka. Zatrjevano kršitev človekove pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave) utemeljuje z navedbami, da naj bi bile njegove pravice v primerjavi s pravicami tožene stranke, v postopku manjše. Kršitev pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave) utemeljuje z navedbami o pristranskosti sodišča, ki naj bi bila zlasti v odločitvi, da je pri škodnem dogodku šlo za naklučje. Ustavni pritožitelj kršitev pravice do povračila škode (drugi odstavek 26. člena Ustave) smiselno utemeljuje z navedbo, da ni imel nobenega vpliva na upravljanje z divjadjo, zato ima pravico zahtevati povrnitev škode neposredno od tistega, ki odgovarja za ravnanje divjadi. Pritožnik tudi kršitve pravice do svobode gibanja (32. člen Ustave), pravice do osebnega dostojanstva in varnosti (34. člen Ustave) ter pravice do varstva pravic zasebnosti in osebnostnih pravic (35. člen Ustave) utemeljuje z navedbami, da so te pravice bile prizadete zaradi trčenja s srno, za kar naj bi bila odgovorna tožena stranka.

B.

3.V postopku z ustavno pritožbo lahko Ustavno sodišče presoja, ali so bile z izpodbijanimi posamičnimi akti kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine (50. člen Zakona o Ustavnem sodišču - v nadaljevanju ZUstS). Ustavna pritožba torej ni nadaljnje pravno sredstvo v okviru pravdnega postopka, s katerim bi bilo mogoče uveljavljati same po sebi kršitve pri ugotovitvi dejanskega stanja ter uporabi materialnega in procesnega prava.

Pri odločanju o ustavni pritožbi se Ustavno sodišče omeji na presojo, ali sporna odločitev temelji na kakšnem z vidika varstva človekovih pravic nesprejemljivem pravnem stališču ali če je tako očitno napačna ter brez razumne pravne obrazložitve, da jo je mogoče označiti za arbitrarno oziroma samovoljno. Takih stališč po presoji Ustavnega sodišča v izpodbijani sodbi ni. Tudi sicer ustavni pritožnik zatrjevanih kršitev ni utemeljil z navedbami, ki bi bile ustavnosodno relevantne. Za ustavnosodno presojo morajo zatrjevane kršitve človekovih pravic in svoboščin nastati med sodnim postopkom (torej jih morajo zagrešiti sodišča).

Kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki naj bi jih zagrešila sodišča, sicer zatrjuje, vendar jih z navedbami, s katerimi jih utemeljuje, ne izkaže. V zvezi z njimi namreč le pojasnjuje, v čem je bil prizadet zaradi trčenja s srno oziroma zakaj meni, da je tožena stranka odgovorna za posledice.

C.

4.Na kršitev načel pravne države po 2. členu Ustave se v postopku ustavne pritožbe ni mogoče sklicevati, saj ne gre za določbo Ustave, ki bi urejala kakšno človekovo pravico ali temeljno svoboščino.

5.Ker po presoji Ustavnega sodišča z izpodbijanimi akti očitno niso bile kršene človekove pravice ali svoboščine, Ustavno sodišče pritožbe ni sprejelo.

D.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger