Jedro

Pri tožniku gre za popolno izgubo delovne zmožnosti za vsakršno organizirano pridobitno delo zaradi bolečnosti sklepov celotnega lokomotornega aparata ter oteklosti, bolečnosti in zakrčenosti prstov rok, ob katerih si po oceni sodnega izvedenca ni mogoče predstavljati, da bi lahko opravljal kakršnokoli delo. Sodišče prve stopnje ga je zato utemeljeno razvrstilo v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in mu priznalo pravico do invalidske pokojnine.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v 15 dneh od prejema te sodbe povrniti 299,63 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbi tožene stranke št. ... z dne 7. 8. 2014 in št. ... z dne 23. 4. 2014, tožnika razvrstilo v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni od 1. 5. 2014 dalje ter mu priznalo pravico do invalidske pokojnine. Toženi stranki je odredilo, da v 30 dneh od pravnomočnosti sodbe izda posebno odločbo o odmeri, višini in izplačevanju invalidske pokojnine (I. tč. izreka). Hkrati je toženo stranko zavezalo, da povrne tožeči stranki 485,15 EUR stroškov postopka v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. tč. izreka).

2. Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga njeno spremembo v smeri zavrnitve tožbenega zahtevka vključno s stroškovnim delom.

Meni, da je sodišče zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje, ker je odločitev oprlo na izvedensko mnenje specialista ortopeda. Sam sodni izvedenec je ugotovil, da je glavna težava, ki stranskega intervenienta omejuje pri delu hrbtenica in menil, da bi glede gibal lahko pritrdil mnenju invalidske komisije, da njegova delazmožnost ni povsem izgubljena. Vendar je mnenje podal tudi ocenjujoč psihično stanje na podlagi osebnega pregleda, brez izpeljane diagnostike in zdravljenja, torej objektivnega izvida psihiatra. Mnenje je podal na podlagi ugotovitev na osebnem pregledu, kar je izven dosega izpodbijanih odločb. Ker je bila ocena z vidika psihiatrične stroke sporna, sodni izvedenec pa ni psihiater, gre v tem primeru za neutemeljeno in z dejstvi nepodprto sklepanje izvedenca, kar predstavlja zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Tožena stranka ne navaja ničesar takega, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane ugoditvene sodbe. Ta je izdana ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu. V postopku ni prišlo niti do procesnih kršitev iz 2. odstavka 350. v zvezi z 2. odstavkom 339. člena Zakona o pravdnem postopku(1) (ZPP), na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti. Sodba je obširno utemeljena s prepričljivi dejanskimi in pravilnimi pravnimi razlogi, ki jih pritožbeno sodišče ne navaja znova, temveč na pritožbene navedbe dodaja le še naslednje.

5. V zadevi gre za spor o novih pravic iz invalidskega zavarovanja, saj je bil stranski intervenient pravnomočno že razvrščen v III. kategorijo od 23. 7. 2012 dalje zaradi bolezni in na tej podlagi priznanimi pravicami s stvarnimi omejitvi v polnem delovnem času. Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve je torej podana v 2. odst. 126. člena v zvezi s prvo alinejo 2. odst. 63. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju(2) (ZPIZ-2), ki ju je na prepričljivo ugotovljeno dejansko stanje, pravilno uporabilo že sodišče prve stopnje.

6. V obravnavanem predsodnem postopku sta IK I dne 9. 4. 2014 in IK II dne 25. 7. 2014 sicer ugotovili poslabšanje zdravstvenega stanja stranskega intervenienta, vendar ocenili, da je pri njem od 9. 4. 2014 dalje zaradi bolezni še podana preostala delovna zmožnost za drugo delo v polovičnem delovnem času s premeščanjem bremen do največ 5 kg, le občasnem prekoračevanju ergonomskih kotov gibov v ledveni hrbtenici in angažiranju do polovice normalne grobe moči desne roke. IK II v obrazložitvi povsem pavšalno, brez potrebne strokovno medicinske utemeljitve zaključuje, da ob izkazanih protruzijah L3-L4 levo in L4-L5 desno, kroničnem tendinitisu fleksorjev po operaciji SCC desno in kroničnem bolečinskem sindromu, ne more ugotoviti popolne izgube delovne zmožnosti. Še bolj pavšalna je utemeljitev IK I, ki le navaja, da je na podlagi izvedene diagnostike in preiskave ugotovljeno poslabšanje zdravstvenega stanja in je zato poleg ostalih omejitev pri delu, potrebna tudi trajna časovna razbremenitev. Iz obrazložitve navedenih mnenj ne izhaja, da bi se kateri od izvedenskih organov eksplicitno ali vsaj implicitno opredelil do izsledkov timske obravnave v URI A., čeprav je poročilo delno povzeto v obeh mnenjih.

7. Ob pomanjkljivih in pavšalnih utemeljitvah izvedenskih organov tožene stranke, je pri presojanju pravilnosti in zakonitosti na njihovi podlagi izdanih posamičnih upravnih aktov, bil v sodnem postopku nujen dokaz z medicinskim izvedencem ortopedske stroke. Ta pa je tudi po presoji pritožbenega sodišča prepričljivo in strokovno argumentirano ocenil, da je pri stranskem intervenientu do 7. 8. 2014 prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti za vsako organizirano pridobitno delo.

Res je sicer, da sodno medicinski izvedenec ortopedske stroke prim. dr. B.B. v pisnem izvedenskem mnenju, ki ga je podal na podlagi razpoložljive listine medicinske dokumentacije, vključno z izsledki rehabilitacijskega tima A. z dne 11. 2. 2014 ugotavlja, da bi ob upoštevanju zgolj ortopedske listinske medicinske dokumentacije lahko pritrdil mnenju izvedenskih organov tožene stranke. Torej da delovna zmožnost stranskega intervenienta ni povsem izgubljena, in da bi še vedno bil sposoben opravljati lahka fizična dela v skrajšanem delovnem času. Vendar je v nadaljevanju v celoti sprejemljivo njegovo logično stališče, da je pri ocenjevanju zdravstvenega stanja in obstoja preostale delovne zmožnosti potrebna celostna ocena psiho fizičnega stanja. Ob takšnem izhodišču oceno popolne nezmožnosti za organizirano pridobitno delo utemeljeno povezuje z izvidom osebnega pregleda, ob katerem je ugotovil izrazito diskrepanco med dejanskim fizičnim statusom in objektivnimi izvidi, pridobljenimi z različnimi diagnostičnimi metodami ter poročilom timske obravnave na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu A. od 6. 1. 2014 do 15. 1. 2014. Na podlagi izsledkov neposredne dvotedenske terapevtske obdelave je rehabilitacijski tim, v katerem so sodelovali specialist medicine dela, prometa in športa, specialist klinične psihologije, socialni delavec in delovni terapevt, ocenil da stranski intervenient več ni zmožen za vključevanje v organizirano pridobitno delo.

Iz poročila specialista medicine dela, prometa in športa, izdelanega na podlagi opravljenih diagnostičnih obravnav in kliničnega pregleda izhaja, da gre pri stranskem intervenientu za prizadetost celotnega gibalnega sistema zaradi degenerativnih sprememb, za kognitivni deficit, da je mentalno procesiranje upočasnjeno, da je bil pri praktičnih delih ročno manj spreten in upočasnjen, in da kljub lahkim nalogam, ki jih je izvajal z vmesnimi počitki, ni dosegel ustrezne vzdržljivosti ter učinkovitosti. Rehabilitacijska tehnologinja pa je pri testiranju z delovnimi vzorci ugotovila velike težave s fizično, mentalno ter psihično vzdržljivostjo predvsem zaradi bolečin na prizadetih področjih in zmanjšanje zmožnosti za delo. Ugotovila je, da je količina opravljenega dela znižana na cca. 20 % pričakovane v roku dveh ur, tudi zaradi poškodovanih falang prstov rok.

8. Ob takšnih objektiviziranih izsledkih celostnega funkcijskega statusa stranskega intervenienta, je sprejemljivo vztrajanje sodno medicinskega izvedenca ortopedske stroke, da gre za popolno izgubo delovne zmožnosti za vsakršno organizirano pridobitno delo zaradi bolečnosti sklepov celotnega lokomotornega aparata ter oteklosti, bolečnosti in zakrčenosti prstov rok, ob katerih si ni mogoče predstavljati, da bi lahko opravljal kakršnokoli delo. Sicer pa je izvedenec med drugim izrecno izpovedal, da stranski intervenient ni psihiatrični bolnik, kar nenazadnje potrjuje tudi dejstvo, da v celotni listinski medicinski dokumentaciji ni nobenega tovrstnega izvida. To pa je le še razlog več za neutemeljenost, če ne celo neumestnost toženkinega vztrajanja o potrebnosti psihiatrične diagnostične obravnave ter zdravljenja stranskega intervenienta v tej smeri.

9. Zaradi obrazloženega, ko torej uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, je potrebno pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrniti in na podlagi 353. člena ZPP potrditi sodbo sodišča prve stopnje.

10. Ob takšnem izidu pritožbenega postopka je tožena stranka glede na 165. člen v zvezi s 1. odst. 154. člena ZPP, dolžna tožeči povrniti stroške odgovora na pritožbo v višini 299,63 EUR. Stroški so odmerjeni v skladu z Zakonom o odvetniški tarifi(3) (ZOdvT). Po tar. št. 3210 je priznana nagrada za postopek v višini 225,60 EUR in 20,00 EUR za materialne stroške (tar. št. 6002), kar povečano za 22 % DDV skupaj znaša, kot je razvidno iz II. točke izreka te sodne odločbe.

(1) Ur. l. RS, št. 73/2007 in 45/2008. (2) Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami.

(3) Ur. l. RS, št. 67/2008 s spremembami.