Jedro

Dvom v obdolženkino priznanje glede njenega subjektivnega odnosa do storjenega kaznivega dejanja, bi torej v skladu z določbo drugega odstavka 285.c člena ZKP od predsednice senata primarno terjal izdajo sklepa, da se priznanje krivde zavrne, posledično pa bi - upoštevaje izločitveni razlog iz 3. točke drugega odstavka 39. člena ZKP - morala prenehati z delom v tej zadevi in predsednici sodišča predlagati, da odloči o njeni izločitvi.

Izrek

Pritožbi okrožne državne tožilke se ugodi in izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, pred drugega sodnika posameznika okrožnega sodišča.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Mariboru je z izpodbijano sodbo obdolženo A. A., iz razloga po 4. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), oprostilo obtožbe, da naj bi storila poskus kaznivega dejanja omogočanja uživanja prepovedanih drog po drugem v zvezi s prvim odstavkom 187. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) v zvezi s 34. členom KZ-1. Po prvem odstavku 498. člena ZKP v zvezi s tretjim odstavkom 187. člena KZ-1 je odvzelo zaseženo konopljo B. B. Odločilo je še, da po prvem odstavku 96. člena ZKP bremenijo stroški kazenskega postopka ter potrebni izdatki obdolženke in nagrada njenega zagovornika, proračun.

2. Zoper sodbo se je pritožila državna tožilka zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, s predlogom višjemu sodišču, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje in odločitev drugemu senatu.

3. Zagovornik obdolženke v odgovoru na pritožbo višjemu sodišču predlaga, da jo zavrne kot neutemeljeno in potrdi sodbo sodišča prve stopnje.

4. Na zahtevo zagovornika je višje sodišče o seji senata obvestilo obe stranki in zagovornika. Slednji in višja državna tožilka sta se seje udeležila, pravilno obveščena obdolženka pa ne, zato je bila seja na podlagi četrtega odstavka 378. člena ZKP opravljena v njeni odsotnosti.

5. Pritožba je utemeljena.

6. Državna tožilka v zvezi s procesnim dogajanjem na predobravnavnem naroku dne 10. 3. 2022 utemeljeno zatrjuje bistveno kršitev določb kazenskega postopka po drugem odstavku 371. člena ZKP, zaradi kršitve drugega odstavka 285.c člena ZKP, ker predsednica senata ni s sklepom odločila, ali obdolženkino priznanje krivde sprejme ali zavrne in tega sklepa ni zapisala v zapisnik. V skladu z vsebino zapisnika o predobravnavnem naroku pravilno poudarja, da je obdolženka krivdo po obtožbi priznala, predsednica senata pa je nato ugotovila, da obdolženka priznava objektivni znak kaznivega dejanja, ne pa tudi subjektivnega, zato se šteje, da kaznivega dejanja ne priznava. Nato je, ne da bi po presoji pogojev iz prvega odstavka 285.c člena ZKP s sklepom odločila o sprejemu ali zavrnitvi obdolženkinega priznanja po drugem odstavku istega člena, nadaljevala narok v smislu določb 285.d člena in 285.f člena ZKP, kar je nadalje rezultiralo v izvedbo glavne obravnave in končno izrek izpodbijane sodbe.

7. Dvom v obdolženkino priznanje glede njenega subjektivnega odnosa do storjenega kaznivega dejanja, bi torej v skladu z določbo drugega odstavka 285.c člena ZKP od predsednice senata primarno terjal izdajo sklepa, da se priznanje krivde zavrne, posledično pa bi - upoštevaje izločitveni razlog iz 3. točke drugega odstavka 39. člena ZKP - morala prenehati z delom v tej zadevi in predsednici sodišča predlagati, da odloči o njeni izločitvi1. Ker tega ni storila, temveč je v zadevi sama razsodila, je podana nadaljnja absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 2. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, saj je na glavni obravnavi sodelovala sodnica, ki bi morala biti izločena.

8. Ugotovljene kršitve so vplivale na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe, zato je višje sodišče pritožbi državne tožilke ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo, glede na naravo kršitve pa zadevo vrnilo v novo sojenje pred drugega sodnika posameznika okrožnega sodišča, v fazo po predobravnavnem naroku. Določba četrtega odstavka 392. člena ZKP se namreč v primeru, ko je na predobravnavnem naroku odločeno, da obdolžencu namesto senata v predpisani sestavi sodi sodnik posameznik okrožnega sodišča, uporabi smiselno, saj sodišče druge stopnje v tem primeru ne more odrediti sojenja pred senatom2. Sodišče prve stopnje bo moralo razpisati glavno obravnavo, kar izključuje ponovno izvedbo predobravnavnega naroka ter odločanje o sprejemu ali zavrnitvi priznanja krivde. Pri predobravnavnem naroku gre namreč za fazo kazenskega postopka, ki je namenjena razjasnitvi določenih dejanskih in pravnih vprašanj pred začetkom glavne obravnave, zato sodišče ne more (ponovno) razpisovati predobravnavnega naroka, ko je ta že bil opravljen in je glavna obravnava že bila začeta3. Posebno pozornost bo sodišče prve stopnje v novem sojenju namenilo tudi dejanskim okoliščinam v zvezi s pritožbenim uveljavljanjem zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, s katerimi se višje sodišče glede na ugotovljene bistvene kršitve ni ukvarjalo.

9. Sklep višjega sodišča temelji na določbi tretjega odstavka 402. člena ZKP.

1 Prim.: sklep VSM III Kp 34489/2013 z dne 17. 9. 2019. 2 Prim.: sodba VSRS I Ips 56368/2012 z dne 16. 4. 2015. 3 Prim.: sodba VSRS I Ips 42419/2011 z dne 26. 2. 2015.