14. 4. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Antona Riflja, Župana Občine Gornji Grad, in drugih, na seji dne 14. aprila 2005

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 100.b člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, 70/2000 in 51/02) se zavrne.

Obrazložitev

A.

1.Župan Občine Gornji Grad Anton Rifelj, Župan Občine Starše Vili Ducman, Župan Občine Podvelka Anton Kovše, Župan Občine Nazarje Ivan Purnat, Županja Občine Ljubno Anka Rakun, Župan Občine Luče Ciril Rosc, Župan Občine Muta Boris Kralj, Župan Občine Radlje ob Dravi Alan Bukovnik, Županja Občine Dravograd Marjana Cigala, Župan Občine Vuzenica Miran Kus, Župan občine Vitomarci Franci Krepša in Župan Občine Lovrenc na Pohorju Franci Ladinek so vložili pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 100.b člena Zakona o lokalni samoupravi (v nadaljevanju ZLS) v delu, ki se nanaša na osebne prejemke županov manjših občin. Menijo, da izkazujejo pravni interes za vložitev pobude, ker jim je na podlagi izpodbijane določbe vzeta "pravica do poštenega plačila". Izpodbijana določba naj bi bila v neskladju z drugim odstavkom 6. člena in drugim odstavkom 7. člena Evropske listine o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 57/96, MP, št. 15/96 – v nadaljevanju MELLS). Navajajo, da izpodbijana ureditev odvzema pravico do poštenega plačila tako županom, ki funkcijo opravljajo poklicno, kot tudi županom, ki funkcijo opravljajo nepoklicno. Tajnik občine z enako izobrazbo kot župan v občini do 5000 prebivalcev naj bi imel bistveno višjo plačo kot župan. Zakonske obveznosti in odgovornosti županov naj bi se glede na velikost občine ne razlikovale. Zato bi smel biti kriterij za plačilo le opravljeno delo in ne število prebivalcev občine. Prilagajo analizo stanja plač županov in tajnikov občin, iz katere naj bi bilo razvidno, da je sedanji plačni sistem županov v občinah do 5000 prebivalcev, posebej pa v občinah do 3000 prebivalcev, diskriminacijski.

B.

2.Drugi odstavek 100.b člena ZLS določa, da je najvišje vrednotena funkcija v občini funkcija župana. Iz tretjega odstavka 100.b člena ZLS je razvidno, da je glavni kriterij za določitev količnikov županskih plač število prebivalcev občine. Občine so glede na ta kriterij razvrščene v sedem skupin. Več kot ima občina prebivalcev, višji je količnik za določitev plače oziroma plačila. Tretji odstavek 100b. člena ZLS določa: "Občine se razvrstijo v skupine po številu prebivalcev. V posamezni skupini občin se določijo naslednji količniki za najvišje vrednoteno funkcijo:

– v prvi skupini občin, ki imajo nad 100 000 prebivalcev 9,0;

– v drugi skupini občin, ki imajo od 30 001 do 100 000 prebivalcev 8,5;

– v tretji skupini občin, ki imajo od 15 001 do 30 000 prebivalcev 8,0;

– v četrti skupini občin, ki imajo od 10 001 do 15 000 prebivalcev 7,5;

– v peti skupini občin, ki imajo od 5 001 do 10 000 prebivalcev 7,0;

– v šesti skupini občin, ki imajo od 3 001 do 5 000 prebivalcev 5,0;

– v sedmi skupini občin, ki imajo do 3 000 prebivalcev 3,5."

Županom pripada tudi funkcijski dodatek, katerega višina je določena v odstotkih od količnika (največ 90 % in najmanj 50 %) in je prav tako odvisna od števila prebivalcev občine (četrti in peti odstavek 100.b člena ZLS). Če župan opravlja funkcijo nepoklicno, mu pripada plača v višini 50 % plače, ki bi jo dobil, če bi funkcijo opravljal poklicno (peti odstavek 100.b člena ZLS). V sedmem odstavku 100.b člena ZLS je določeno, da občinskim funkcionarjem (županom, podžupanom in članom občinskega sveta) ne pripadajo posebni dodatki po predpisih o plačah v javnih zavodih, državnih organih in organih lokalnih skupnosti, razen dodatka na delovno dobo, ki pripada občinskemu funkcionarju, ki opravlja funkcijo poklicno.

3.Pobudniki menijo, da je navedena ureditev v neskladju z drugim odstavkom 6. člena in drugim odstavkom 7. člena MELLS. Drugi odstavek 6. člena MELLS se nanaša na zagotavljanje pogojev za opravljanje dela zaposlenih v lokalni upravi. Ti pogoji naj bi omogočali zaposlovanje zelo kakovostnega osebja na podlagi uspešnosti in sposobnosti ter zagotavljali primerne možnosti za usposabljanje, nagrajevanje in napredovanje v službi. Kot je razvidno, se določba drugega odstavka 6. člena MELLS nanaša na zaposlene v občinski upravi in ne na izvoljene predstavnike lokalne skupnosti. Zato so navedbe pobudnikov, da naj bi bila ureditev, ki ureja plače izvoljenih predstavnikov, to je županov, v neskladju z drugim odstavkom 6. člena MELLS, neutemeljene.

4.Pogoje za izvajanje nalog izvoljenih predstavnikov ureja 7. člen MELLS. Ta v drugem odstavku določa, da naj pogoji izvoljenim predstavnikom omogočajo ustrezno denarno povračilo stroškov, ki jih imajo pri opravljanju svoje funkcije, kot tudi, kjer je to primerno, nadomestilo za izgubljeni zaslužek ali plačilo za opravljeno delo in ustrezno socialno varstvo. Pobudniki z ničimer ne utemeljujejo, v čem naj bi bila izpodbijana ureditev v neskladju z drugim odstavkom 7. člena MELLS. Navajajo le, da so plače oziroma plačila županov manjših občin prenizke glede na plače oziroma plačila županov večjih občin in glede na plače najvišjih občinskih uradnikov (tajnikov občin). Pobudniki ne zatrjujejo, da njihove plače, določene na podlagi izpodbijane ureditve, ne pomenijo ustreznega nadomestila za izgubljeni zaslužek ali plačila za opravljeno delo. Njihovo nestrinjanje z višino plač oziroma plačil namreč temelji na prepričanju, da bi v primerjavi s plačami najvišjih občinskih uradnikov morali imeti višje plače oziroma plačila za opravljanje funkcije. Zato so navedbe pobudnikov, da izpodbijana ureditev ni v skladu z drugim odstavkom 7. člena MELLS, očitno neutemeljene.

5.Iz navedb v pobudi je razvidno, da pobudniki uveljavljajo tudi neskladje izpodbijane ureditve z drugim odstavkom 14. člena Ustave. Navajajo namreč, da se obveznosti in odgovornosti županov glede na velikost občine ne razlikujejo in bi morale biti zato tudi njihove plače enake oziroma bi smel biti edini kriterij za razlikovanje plačila opravljeno delo. Navedbe pobudnikov, da so zakonske obveznosti in odgovornosti županov enake ne glede na število prebivalcev občine sicer držijo, vendar to ne pomeni, da je enak tudi obseg dela, ki ga župan opravlja v okviru svoje funkcije, in da število prebivalcev ni pomembno pri opravljanju funkcije župana oziroma za oceno obsega njegovega opravljenega dela. Število prebivalcev občine nedvomno vpliva na obseg celotnega delovanja občine, kar je razvidno tudi iz tega, da sta npr. od tega kriterija odvisni število članov občinskega sveta in število zaposlenih v občinski upravi, občine z manjšim številom prebivalcev pa lahko zaradi racionalnosti poslovanja ustanovijo enega ali več organov skupne občinske uprave. Zato so navedbe pobudnikov, da je izpodbijana ureditev, ki kot kriterij za določitev plač oziroma plačil županov določa število prebivalcev občine, v neskladju z načelom enakosti iz drugega odstavka 14. člena Ustave, očitno neutemeljene. Pri tem se Ustavno sodišče ni spuščalo v presojo plač javnih uslužbencev, ker to ni predmet te ustavnosodne presoje.

C.

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – ZUstS) v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednik

dr. Janez Čebulj