Jedro

V pritožbi zoper sodbo na podlagi izostanka ni mogoče uveljavljati ugovora zastaranja terjatve plačila štipendije.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je izdalo sodbo na podlagi izostanka, s katero je naložilo toženi stranki plačilo 120.352,00 SIT s pripadki. Proti tej sodbi vlaga pritožbo tožena stranka. Od zahtevka za vrnitev štipendije do sodbe je potekel rok, v katerem zahtevek sodno zastara. Upravičenost tožeče stranke za sodno izterjavo dolga je potekel. Na vročeno pritožbo tožeča stranka ni vročila. Pritožbeni ni utemeljena. Pritožbeno sodišče preizkuša izpodbijano sodbo glede na stanje postopka, ki je bilo v času izdaje izpodbijane sodbe. V konkretnem primeru je sodišče ugodilo predlogu tožeče stranke in izdalo sodbo na podlagi izostanka. Uvodoma je treba pojasniti, da je bila tožba vročena v času veljavnosti ZPP/77, zato je sodišče prve stopnje pravilno na podlagi 2. odst. 499. čl. ZPP/99 presojalo pogoje za izdajo sodbe na podlagi izostanka po dosedanjih predpisih. Pritožbeno sodišče je preizkusilo, ali so bili podani pogoji za izdajo sodbe na podlagi izostanka in ugotovilo, da so bili podani vsi pogoji, ki jih je določal ZPP/77 v določbi 332. člena. To pomeni, da tožena stranka na narok ni pristopila, da na tožbo ni odgovorila in do pritožbenega postopka ni ugovarjala zastaranja. Sodišče prve stopnje je tako odločilo na podlagi tistega dejanskega stanja in navedb tožeče stranke, ki so bile v spisu. Ker na zastaranje pazi sodišče le na ugovor tožene stranke, tožena stranka pa tega ugovora ni podala, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je izdalo sodbo na podlagi izostanka. Zastaranje bi tožena stranka morala pravočasno ugovarjati, sicer je ta ugovor prepozen. Ker so bili podani pogoji za izdajo zamudne sodbe po dosedanjih predpisih, sodišče prve stopnje pa ni zagrešilo nobene kršitve postopkov, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, je bilo treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sodbo sodišča prve stopnje. Ker so dejstva o morebitnem zastaranju v pritožbi neupoštevna, je tudi sodišče izhajalo iz pravilno ugotovljenega dejanskega stanja in na to dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo. Utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz dejstva, ki so bila navedena v tožbi in priloženih listin. Ker odločitev temelji na določbi 353. čl. ZPP/99.