Jedro

Ker izpodbijani sklep ne vsebuje določnih razlogov glede vseh pogojev, ki morajo biti podani za podaljšanje omejevalnega ukrepa začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem protipravne premoženjske koristi, je obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo določb kazenskega postopka.

Ker se obdolženec in njegova zagovornica nista imela možnosti izjasniti o predlogu tožilstva za podaljšanje začasnega zavarovanja, jima je sodišče prve stopnje prekršilo pravico do izjave iz 22. člena Ustave RS.

Izrek

Pritožbam se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločitev.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Ljubljani je z uvodoma navedenim sklepom pod točko I izreka obdolženemu A. A. in udeleženkam gospodarskim družbam F. d.o.o. iz Ljubljane, G. iz Paname in H. d.o.o. iz Ljubljane, pod točko II izreka udeleženkama gospodarskima družbama I. d.o.o. iz Ljubljane in J. d.o.o. iz Ljubljane, pod točko III izreka udeležencu B. B. in pod točko IV izreka udeleženkam pravnim osebam gospodarski družbi K. iz Liechtensteina, fundaciji L. iz Liechtensteina, fundaciji M. iz Liechtensteina in gospodarski družbi N. iz Liechtensteina, na predlog Specializiranega državnega tožilstva RS (v nadaljevanju SDT) ter v obsegu in na način, kot je razvidno iz izreka izpodbijanega sklepa, podaljšalo začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi (v nadaljevanju ukrep začasnega zavarovanja) za čas šest mesecev, to je do 1. 12. 2015. 2. Zoper navedeni sklep so se pritožili: - zagovornica obtoženega A. A. in udeleženke gospodarske družbe F. d.o.o, H. d.o.o. ter I. d.o.o., ki jih zastopa direktor A. A., ter O. d.o.o., ki jo zastopa direktorica C. C., zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) in zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter predlagale, da višje sodišče pritožbam ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu SDT za podaljšanje ukrepa začasnega zavarovanja ne ugodi, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo prvostopenjskemu sodišču v ponovno določanje; - zagovornik obdolženega D. D. zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP in drugega odstavka 371. člena ZKP ter zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in predlagal, da višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da podaljšanje ukrepa začasnega zavarovanja odpravi, podredno pa, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje; - zagovornik obdolženega E. E. zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP ter zmotne ugotovitve dejanskega stanja in predlagal, da višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da odloči, da se predlogu SDT za podaljšanje ukrepa začasnega zavarovanja ne ugodi, podrejeno pa, da se izpodbijani sklep razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje; - pooblaščenci udeleženca B. B. zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, bistvenih kršitev določb kazenskega postopka in zmotne uporabe materialnega prava in predlagali, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter predlog SDT za podaljšanje ukrepa začasnega zavarovanja zavrne.

3. Pritožbe so utemeljene.

4. Sodišče druge stopnje uvodoma izpostavlja, da mora obrazložitev sklepa o podaljšanju ukrepa začasnega zavarovanja ob vložitvi obtožnice vsebovati razloge: 1) o obstoju utemeljenega suma, da naj bi obdolženec storil očitano kaznivo dejanje, 2) o utemeljenem sumu, da je bila s kaznivim dejanjem pridobljena premoženjska korist v višini iz izreka sklepa, 3) o utemeljenem sumu, da je bil prejemnik te koristi druga oseba oziroma, da je bila korist prenesena na drugo osebo in da se ji lahko odvzame po določbah kazenskega zakonika, 4) o izbranem načinu zavarovanja 5) o nevarnosti, da bi obdolženec, sam ali preko drugih oseb, premoženjsko korist, ki naj bi jo pridobil s kaznivim dejanjem, uporabil za nadaljnjo kriminalno dejavnost ali da bi jo skril, odtujil uničil ali kako drugače z njo razpolagal, tako da bi onemogočil ali precej otežil njen odvzem po končanem kazenskem postopku, 6) o primernosti in nujnosti ukrepa ter o sorazmernosti med višino premoženjske koristi ter vrednostjo premoženja, na katerem se podaljšuje zavarovanje 7) o trajanju ukrepa glede na fazo kazenskega postopka, vrsto, naravo in težo kaznivega dejanja, zapletenost zadeve, pa tudi glede na obseg in pomen premoženja, ki je predmet začasnega zavarovanja, 8) o vplivu ukrepa na premoženjski in socialni položaj obdolženca ali prejemnika koristi ali osebe na katero je bila korist prenesena. Upoštevaje, da je ukrep začasnega zavarovanja omejevalni ukrep v kazenskem postopku, je skladno s stališčem Ustavnega sodišča RS sodišče na podlagi 22. člena Ustave RS dolžno navesti razloge, ki utemeljujejo pogoje za odreditev (podaljšanje) omejevalnih ukrepov ter se v zvezi s tem opredeliti oziroma zavzeti obrazloženo stališče. K pritožbam zagovornice obdolženega A. A. in udeleženk pravnih oseb F. d.o.o., H. d.o.o., O. d.o.o. in I. d.o.o.:

5. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da so zagovornica obdolženega A. A. in udeleženke, navedene pravne osebe zoper izpodbijani sklep vložile vsebinsko identične pritožbe.

6. Zagovornica obdolženega A. A. utemeljeno zatrjuje, da z obdolžencem nista imela možnosti izjasnitve o predlogu in SDT za podaljšanje ukrepa začasnega zavarovanja, ker je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep izdalo, še preden sta bila s predlogom seznanjena. Iz podatkov spisa je namreč razvidno, da je sta obdolženec in zagovornica predlog SDT prejela 8. 6. 2015 oziroma 10. 6. 2015, izpodbijani sklep pa je bil izdan 21. 5. 2015. S takšnim postopanjem sodišča prve stopnje jima je sodišče prve stopnje kršilo pravico do izjave iz 22. člena Ustave RS (1) ter je potrebno izpodbijani sklep v delu, ki se nanaša na obdolženega A. A., razveljaviti že iz tega razloga.

7. Sodišče druge stopnje tudi pritrjuje pritožbenim očitkom zagovornice obdolženega A. A. in udeleženk, da izpodbijani sklep ne vsebuje razlogov o obstoju utemeljenega suma, da naj bi obdolženci storili očitana kazniva dejanja. Pritožnica utemeljeno izpostavlja, da sama vložitev obtožnice za obstoj utemeljenega suma ne zadošča, temveč mora o njem odločiti sodišče in za svojo presojo navesti konkretne razloge. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa je razvidno, da se je sodišče prve stopnje glede utemeljenosti suma pavšalno sklicevalo na pravnomočne sklepe o uvedbi in razširitvi preiskave in na v okviru preiskave zbrane dokaze, ki jih ni konkretiziralo. Takšni posplošeni razlogi pa ne omogočajo preizkusa pritožbenih navedb, s katerimi pritožnica izraža nestrinjanje z obstojem utemeljenega suma, in torej v tem delu izpodbijanega sklepa niti ni mogoče preizkusiti. Sodišče se sicer lahko sklicuje na pravnomočno odločbo, iz katere izhaja utemeljen sum, vendar pa le v posamezni fazi kazenskega postopka, torej se pri podaljšanju ukrepa tekom preiskave lahko sklicuje na pravnomočen sklep o uvedbi (razširitvi) preiskave, v rednem postopku pa se lahko sklicuje na pravnomočno obtožnico. Pri podaljšanju ukrepa ob vložitvi obtožnice, ko ta torej še ni pravnomočna, pa mora obstoj utemeljenega suma preizkusiti in zanj v sklepu s katerim podaljša ukrep navesti določne razloge.

8. Pritožbenih navedb zagovornice ter udeleženk gospodarskih družb F. d.o.o., H. d.o.o. in O. d.o.o., da je vrednost premoženja, na katerem je z izpodbijanim sklepom podaljšan ukrep začasnega zavarovanja, bistveno višja od v obtožnici očitane premoženjske koristi, pri čemer udeleženki F. d.o.o. in H. d.o.o., upoštevaje njuno lastniško povezanost, izpostavljata tudi neutemeljenost ukrepa začasnega zavarovanja na premoženju obeh družb, prav tako ni mogoče preizkusiti. Sodišče prve stopnje se je namreč tudi do vprašanja, ali začasno zavarovanje ustreza ocenjeni vrednosti premoženjske koristi, ki naj bi bila pridobljena s kaznivim dejanjem, v 8. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa opredelilo zgolj pavšalno, brez navedbe podatkov o višini očitane premoženjske koristi ter vrednosti zavarovanega premoženja na premoženju obdolženega A. A. in navedenih gospodarskih družb, na katerem je ukrep začasnega zavarovanja podaljšalo.

9. Udeleženka gospodarska družba I. d.o.o. v pritožbenih navedbah utemeljeno izpostavlja, da sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni navedlo razlogov, zakaj je bil ukrep začasnega zavarovanja za to družbo podaljšan za znesek 980.000,00 EUR, čeprav iz obtožnice izhaja očitek, da naj bi obdolženi A. A. navedeni družbi nakazal 680.000,00 EUR „umazanega denarja“, zato sodišče druge stopnje izpodbijanega sklepa tudi v tem delu ne more preizkusiti.

K pritožbi zagovornika obdolženega D. D.:

10. Pritožnik utemeljeno izpostavlja, da se sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa do obstoja nevarnosti, da bi obdolženec, sam ali preko drugih oseb, premoženjsko korist, ki naj bi jo pridobil s kaznivim dejanjem, uporabil za nadaljnjo kriminalno dejavnost ali da bi jo skril, odtujil uničil ali kako drugače z njo razpolagal, tako da bi onemogočil ali precej otežil njen odvzem po končanem kazenskem postopku ter do nujnosti in sorazmernosti podaljšanja ukrepa začasnega zavarovanja, ni opredelilo s konkretnimi razlogi, zato se sodišče druge stopnje tudi do pritožbenih navedb tega zagovornika ne more opredeliti.

K pritožbi zagovornika obdolženega E. E.:

11. Sodišče druge stopnje sicer pritrjuje pritožbenim očitkom zagovornika, da so tako v predlogu SDT za podaljšanje ukrepa začasnega zavarovanja, kot tudi v izreku izpodbijanega sklepa določene pomanjkljivosti in nedoslednosti, ki jih izpostavlja v pritožbi, vendar pa po oceni pritožbenega sodišča niso takšne, da bi bil izpodbijani sklep v nasprotju s predlogom SDT ter nepopoln v tolikšni meri, da bi ga bilo, kot zatrjuje pritožnik, potrebno že iz teh razlogov razveljaviti. Iz predloga SDT ter izreka in obrazložitve izpodbijanega sklepa je namreč jasno razvidno, da gre za predlog in sklep o podaljšanju začasnega zavarovanja ob vložitvi obtožnice, ter da je sodišče prve stopnje predlog SDT sprejelo.

12. Pritožnik pa utemeljeno izpostavlja pavšalne razloge izpodbijanega sklepa o obstoju utemeljenega suma, da naj bi obdolženci storili očitana kazniva dejanja, upravičen pa je tudi pritožbeni očitek, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do vrednosti zavarovanega premoženja, zato tudi po oceni sodišča druge stopnje pritožbenih navedb, v katerih pritožnik izpodbija sorazmernost med premoženjsko koristjo, ki naj bi bila pridobljena s kaznivim dejanjem in vrednostjo zavarovanega premoženja, ni mogoče preizkusiti.

K pritožbi pooblaščencev udeleženca B. B.:

13. Pritožniki v pritožbi utemeljeno zatrjujejo, da se sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijanega sklepa ni opredelilo do listinske dokumentacije, s katero udeleženec izkazuje izvor premoženja za nakup polovičnega deleža stanovanjske hiše, ki je predmet zavarovanja, povsem pavšalen pa je tudi zaključek, da ni dokazal, da je plačal dejansko vrednost nepremičnine. Ob upoštevanju pritožbenih navedb, v katerih pritožniki s sklicevanjem na konkretne okoliščine izražajo nestrinjanje z zaključki sodišča prve stopnje, sklepa tudi v tem delu ni mogoče preizkusiti.

14. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbam ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločitev.

15. Pri ponovnem odločanju bo moralo sodišče prve stopnje najprej seznaniti s predlogom za podaljšanje ukrepa začasnega zavarovanja SDT obdolženega A. A. in njegovo zagovornico. V kolikor bo predlogu ponovno ugodilo in zoper obdolženega A. A., udeležene pravne osebe in udeleženca B. B. podaljšalo ukrep začasnega zavarovanja, pa bo moralo v obrazložitvi sklepa za svojo odločitev navesti določne razloge glede vseh pogojev, ki morajo biti podani za podaljšanje ukrepa začasnega zavarovanja in so navedeni v točki 4 tega sklepa.

Op. št. (1): Prim. odločba Ustavnega sodišča RS, opr. št. Up-1195/12-17 z dne 20. 7. 2015.