Jedro

Zoper sklep sodišča druge stopnje pritožba ni dovoljena.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Pritožnik sam krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. S sklepom opr. št. P 27/2018 z dne 21. 12. 2020 je sodišče prve stopnje sklenilo, da se pritožba tožene stranke z dne 10. 12. 2020 zoper sklep Višjega sodišča v Celju opr. št. I Cp 388/2020 z dne 8. 10. 2020 zavrže. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožena stranka dne 10. 12. 2020 na Višje sodišče v Celju vložila ugovor zoper sklep višjega sodišča. Z dopisom z dne 17. 12. 2020 je Višje sodišče v Celju ugovor tožene stranke odstopilo sodišču prve stopnje v pristojno poslovanje, sodišče prve stopnje pa je štelo ugovor tožene stranke kot pritožbo zoper sklep VSC I Cp 388/2020 z dne 8. 10. 2020. Ugovor kot pritožbo pa je štelo za nedovoljeno. Sodišče prve stopnje je namreč obrazložilo, da skladno s prvim odstavkom 333. člena ZPP v zvezi s členom 366 ZPP je pritožba, ki je redno pravno sredstvo, dovoljena le zoper sklep, izdan na prvi stopnji. Ker pa je bila pritožba podana zoper sklep, izdan na drugi stopnji le-ta ni dovoljena in jo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 343. člena ZPP v zvezi s členom 366 ZPP kot nedovoljeno zavrglo.

2. Zoper takšno odločitev podaja pritožbo toženec. Pritožbo podaja v laični obliki. Navaja, da vlaga pritožbo kot laik zoper celoten sklep in sodbo. V pritožbi pa navaja, da je v celotnem postopku ves čas zahteval izvedbo naroka, ki ga sodišče ni izvedlo. Izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje je tako obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Priglaša še pritožbene stroške in predlaga, da se pritožbi ugodi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Iz same vsebine pritožbe tožene stranke izhaja, da dejansko z navedbami v tej pritožbi izpodbija odločitev sodišče prve stopnje, ki je bila sprejeta po sodbi P 27/2018 z dne 22. 10. 2019. Ta zadeva pa je postala pravnomočna in zoper njo ni več pritožbe. Prav tako zoper sklep, izdan na drugi stopnji pritožba ni dovoljena. Pritožnik pa v sedanji pritožbi med drugim navaja tudi, da je sodišče prve stopnje sprejelo odločitev o glavni stvari ne, da bi pred tem izvedlo narok za glavno obravnavo. Iz vpogleda v tusodni spis (list. št. 112-114 spisa) pa izhaja, da temu ni tako, saj je sodišče dne 22. 10. 2019 opravilo narok za glavno obravnavo, na katerem je bil navzoč tudi toženec.

5. Glede na obrazloženo se tako izkaže, da pritožba tožene stranke zoper sklep Okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah opr. št. P 27/2018 z dne 21. 12. 2020 ni utemeljena in jo je zato sodišče druge stopnje ob uporabi določbe 2. točke prvega odstavka 365. člena ZPP zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

6. Pritožnik je priglasil tudi pritožbene stroške, ker pa s pritožbo ni uspel, saj krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s členom 165 ZPP).