Jedro

Glede na to, da je bila predmet pogodbe med pravdnima strankama tehtalna naprava, katere sestavni del je bila računalniška oprema, je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo, ko je presojalo stvarno napako le glede kvalitete računalniškega programa, ne pa funkcionalnosti tehtalne naprave kot celote.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločanje o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

S sodbo, opr. št. I Pg 388/2004 z dne 16. 1. 2006, je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, da ji je tožena stranka dolžna plačati 1,143.900,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe dalje do plačila. Tožeči stranki je naložilo v povrnitev pravdne stroške tožene stranke v znesku 539.629,82 SIT z zakonskim zamudnimi obrestmi od 16. 1. 2006 dalje do plačila.

Tožeča stranka je proti sodbi sodišča prve stopnje vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po čl. 338 ZPP, s predlogom, da pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje v celoti razveljavi in vrne zadevo temu sodišču v ponovno odločanje oziroma podrejeno, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da ugodi zahtevku tožeče stranke v celoti ter toženi stranki naloži plačilo pritožbenih stroškov. V obrazložitvi pritožbe navaja, da tožeča stranka opira odškodninski zahtevek v predmetni pravdi na pravnem temelju poslovne odškodninske obveznosti v skladu s 638. čl. OZ. Dejanski odškodninski stan je tožeča stranka v tožbi utemeljevala z dejstvi, da je imela izdobavljena tehtalna naprava stvarno napako, ki jo tožena stranka kljub večkratnim pozivom tožeče stranke ni odpravila, zato je tožeča stranka skladno z določbami 637. in 638. čl. OZ odstopila od pogodbe, saj izdobavljena tehtalna naprava ni bila funkcionalna oz. uporabna ter zahteva povrnitev nastale škode. Stvarno napako je v tožbi konkretizirala z navedbami, da je pri tehtanju prišlo do odstopanj, da se niso izpisovali tehtalni listi, da so bile težave pri prenosu mase ter izpisovanju podatkov, kar je v smislu vzroka pripisovala nepravilnemu delovanju računalniškega progama, ki je bil sestavni del tehtalne naprave. Sodišče je v ugotovitvenem delu sodbe zaključilo, da je računalniški program pravilno deloval, pri čemer je izključilo tudi možnost, da bi napake, kot jih je opisala tožeča stranka izvirale iz nepravilnega delovanja računalniškega programa. Vendar to še ne pomeni, da stvarna napaka v resnici ne obstaja, saj sodišče samo ugotavlja, ko povzema mnenje izvedenca, da je bilo za pravilno delovanje tehtalne naprave potrebno brezhibno delovanje vseh tehničnih členov v verigi naprav in je bil lahko vzrok za stvarno napako tudi kje drugje. Odločilnega dejstva ali so napake, kot jih je zatrjevala tožeča stranka v resnici obstajale, sodišče ni ugotavljalo oz. je zaključek sodišča preuranjen, saj temelji na napačni uporabi materialnega prava. Za rešitev spora tako ni odločilno, da bi morala tožeča stranka navesti točen vzrok za nepravilno delovanje izdobavljene tehtalne naprave, saj zadostuje, da zatrjuje in predlaga dokaze, glede obstoja napake v pravnem smislu, medtem ko je na toženi stranki trditveno in dokazno breme, da se ekskulpira z dokazovanjem, da je bila tehtalna naprava tehnično brezhibna in s tem logično izključi možnost vzrokov za obstoj napak v pravnem smislu. Meni tudi, da je odločitev sodišča glede prekluzije napačna.

Tožena stranka je vložila obrazložen odgovor na pritožbo, s predlogom, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne. V odgovoru na pritožbo navaja, da je tožeča stranka ves čas pravdnega postopka zatrjevala, da računalniški program takšen kot je inštaliran ne deluje in da vsled tega tehnica ni uporabna za izvajanje nalog, za katere je izdelana, šele po pridobljenem izvedeniškem mnenju, ko je spoznala, da njena zatrjevanja niso odraz resničnega dejanskega stanja in začela z zatrjevanjem popolnoma drugačnega dejanskega stanja in sicer celotna veriga po njeni oceni ni bila takšna, ki bi narekovala pravilno uporabo oz. izvajanje tehtanja. Po njenem mnenju je dokazno breme glede delujoče oz. nedelujoče tehtnice ali tehtalnega sistema na tožeči stranki in ne na toženi stranki, tožeča stranka pa o tem ni predložila nobenega dokaza. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta pravdni stranki na podlagi naročilnice tožeče stranke št. ... z dne 21. 6. 2004 sklenili pogodbo, s katero se je tožena stranka zavezala dobaviti elektronsko tehtnico, semafor, ogrevanja cestišča ter žigosanja (overjenje). Ugotovilo je še, da je tožeča stranka pri toženi stranki naročila tudi računalniški program ter da je bil nakup programa sestavni del pogodbe. Pogodbo, sklenjeno med pravdnima strankama je opredelilo kot pogodbo o delu skladno z določbo čl. 619 Obligacijskega zakonika (OZ). V razlogih sodbe navaja, da je tožeča stranka, ki je sicer pravilno in pravočasno grajala stvarne napake tehtnice, ves čas zatrjevala, da se napake tehtnice odražajo le v programski opremi tehtnice. Navedb, ki jih je podala tožeča stranka potem, ko je pridobila izvedeniško mnenje, ni upoštevalo z navedbo, da je glede novih trditev prekludirana. Povzema izvedeniško mnenje sodnega izvedenca za računalništvo z dne 7. 10. 2005, iz katerega je razvidno, da računalniški program ustreza namenu, zaradi katerega je bil izdobavljen, da pa je program le en člen delovanja celotne aplikacije (računalniško podprto tehtanje in izpisovanje teže vozil). Za pravilno delovanje aplikacije tehtanja vozil in izpisovanja podatkov morajo pravilno delovati vsi elementi v verigi tehničnih naprav in program, to so tehtnica, merilna naprava, računalniški vmesnik, program, računalniški tiskalnik in vse kabelske povezave. Izpad enega od vseh sodelujočih elementov pomeni izpad celotnega sistema. Stanje naprave v kritičnem času pa izvedenec ni mogel ugotoviti, ker je bila tehtnica odmontirana in se je stanje naprav popolnoma spremenilo. Izvedenec je še navedel, da gre z vidika uporabnika za zelo nezahteven in enostaven računalniški program. Sodišče prve stopnje je tako zaključilo, da tožeči stranki ni uspelo dokazati, da je do škode prišlo, ker naj bi ji tožena stranka izdobavila nekvaliteten računalniški program in da bi v posledici tega tehtnica delovala nepravilno, ker te napake, kot ugotavlja na podlagi izvedenskega mnenja, sploh ni bilo, zato je tožbeni zahtevek v celoti kot neutemeljen zavrnilo.

Pritožba utemeljeno izpodbija takšno odločitev sodišča prve stopnje. Pritožbeno ni sporna njegova ugotovitev, da je šlo med strankama za pogodbo o delu (čl. 619 OZ) ter da je bil nakup oz. dobava računalniškega programa sestavni del pogodbe, in je predstavljal programsko opremo tehtnice. Ni sporno, da je tožeča stranka pravilno in pravočasno grajala stvarne napake tehtnice. Napaka je stvarna, če stvar nima lastnosti, ki so potrebne za njeno običajno rabo ali za promet. Vsebina podjemnikove obveznosti je opraviti posel tako, da je uresničen interes naročnika, zaradi katerega je posel sklenil. Podjemnikova storitvena obveznost ima značilnosti obligacije rezultata (uspeha). Glede na to, da je bila predmet pogodbe med pravdnima strankama tehtalna naprava, katere sestavni del je bila tudi računalniška oprema, je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo, ko je presojalo stvarno napako opravljenega dela tožene stranke le glede kvalitete računalniškega programa, ne pa funkcionalnosti tehtalne naprave kot celote. Zaradi tega je tudi napačno zavrnilo zaradi prekluzije dejanske navedbe tožeče stranke, ki jih je ta podala po pridobitvi izvedeniškega mnenja. Tožeča stranka je šele po pridobitvi izvedeniškega mnenja pridobila možnost, da utemeljuje siceršnjo tožbeno trditev, da ji je tožeča stranka dobavila tehtnico, ki je imela takšno tehnično napako, da je bila zanjo neuporabna tudi z dejstvom, da stvarna napaka dobavljene tehtnice ni le v programski opremi. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejanskega stanja, odločilnega za razsojo sodišče prve stopnje ni v zadostni meri in pravilno ugotovilo.

Pritožbi je bilo po obrazloženem ugoditi, izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje razveljaviti in mu zadevo vrniti v novo sojenje (čl. 355 ZPP).

V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje dopolniti dejansko stanje, kot to izhaja iz zgornje obrazložitve. Šele po dopolnitvi dejanskega stanja bo lahko pravilno uporabilo materialno pravo.

Skladno s čl. 165 ZPP se odločitev o pritožbenih stroških pridrži za končno odločbo.